<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Cpg 888/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2017:I.CPG.888.2017
Evidenčna številka:VSL00005056
Datum odločbe:25.10.2017
Senat, sodnik posameznik:mag. Valerija Jelen Kosi (preds.), Milojka Fatur Jesenko (poroč.), Maja Jurak
Področje:NEPRAVDNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
Institut:pravica družbenika do informacij in obveščenosti - nepravdni postopek - kontradiktornost v nepravdnem postopku - pravica do izjave v nepravdnem postopku - pravica do informacije - odgovor na pripravljalno vlogo - vročitev odgovora na odgovora na vlogo

Jedro

V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje predlagateljevo zahtevo oziroma predlog za informacije in vpogled sicer vročalo v odgovor nasprotni udeleženki, ki je nanj odgovorila. Vloge predlagatelja, s katero je ta odgovoril na odgovor nasprotne udeleženke (in svoj predlog tudi delno umaknil), pa ji prvostopenjsko sodišče ni vročilo.

Nasprotna udeleženka pravice do izjave v postopku ni mogla uresničiti, če ji ni bilo zagotovljeno, da bi predhodno izvedela za procesna dejanja, glede katerih se je imela pravico izjaviti.

Pravica stranke do informacije je nekaj drugega kot obveznost sodišča do seznanitve in opredelitve do strankinih navedb in dokaznih predlogov (ki bi se morda izkazali za nebistvene). Zato vprašanje, kakšne argumente je v nevročeni vlogi (ki pa še zdaleč ni bila vsebinsko prazna) navajal predlagatelj, za presojo obstoja kršitve strankine pravice do informacije, za kar se v odgovoru na pritožbo zavzema predlagatelj, sploh ni odločilno.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi v II. in III. točki izreka in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Odločitev sodišča prve stopnje in pritožba

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I. točka izreka) ustavilo postopek v delu, kolikor se nanaša na predložitev bilanc stanja in uspeha ter računovodskih izkazov za leta od 2005 do 2009; predložitev kontnih kartic, nanašajočih se na stroške storitev in dela ter plačilnih list za vse zaposlene pri nasprotni udeleženki za obdobje od 1. 1. 2005 do 1. 8. 2010; pojasnilo glede samoprijave, za katero je bil predložen obračun z dne 23. 1. 2013; pojasnilo o pomoči nasprotne udeleženke pri odkupu deležev F. M. in W. d. o. o. s strani H. d. o. o.; pojasnilo glede knjiženja sredstev, ki so bila v letu 2015 namenjena za izplačilo družbenikom in glede razloga, da se izplačilo ni izvedlo ter pojasnilo o namestniku D. O., njegovi strokovni izobrazbi in opravljenih izobraževanjih.

2. Hkrati je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom odločilo o stroških postopka (III. točka izreka) in nasprotni udeleženki naložilo, da mora v petih dneh predlagatelju posredovati naslednje informacije in mu na njegove stroške omogočiti fotokopiranje naslednje dokumentacije (II. točka izreka):

"1. vse sklenjene pogodbe in morebitno drugo dokumentacijo, ki se nanaša na stroške storitev in stroške dela v obdobju od 1. 1. 2005 do 1. 8. 2010, ki jih ima direktor nasprotne udeleženke ali jih lahko pridobi in jih še ni posredoval predlagatelju. Poleg tega mora direktor nasprotne udeleženke o morebitni nezmožnosti pridobitve določene dokumentacije o tem podati izčrpno in celostno pojasnilo, vključujoč informacije, ali ni na kakšnem nosilcu podatkov kopij dokumentov. Poleg tega mora pojasniti, katere dokumente je vlomilec odnesel (če je to znano), kje so se dokumenti nahajali v času vloma, ter predložiti dokazila o teh trditvah (policijski zapisnik o vlomu in drugo morebitno dokumentacijo);

2. podrobne informacije o direktorjevih prizadevanjih in aktivnostih glede pogodbe oz. ponudb o upravljanju in vzdrževanju MHE B., in sicer od ponudbe družbe E. d. o. o., z dne 2. 3. 2015 dalje, in sicer tiste, ki še niso bile posredovane. Podrobnejše informacije naj vključujejo tudi podrobna poročila o pogovorih in sestankih v zvezi s pridobivanjem ponudb za vzdrževanje in upravljanje MHE B., vključno s časom in krajem komuniciranja ter udeleženimi osebami. Prav tako pa mora posredovati vso dokumentacijo, ki se navezuje na pridobivanje ponudb (povpraševanja za ponudbe, vse e-maile, vse ponudbe in drugo morebitno dokumentacijo), vključno s prilogami, ki so omenjene v ponudbi družbe S. Nova Gorica d. o. o.;

3. pogodbo z Evropsko komisijo za projekt R. H., v zvezi s katerim je družba B. d. o. o. izstavila garancijo (sporazum št. 9/10, IEE/11/957/SI2.616381) na prvi poziv za zavarovanje obveznosti družbe H. d.o.o."

3. Zoper sklep je nasprotna udeleženka vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagala je, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da predlagateljev predlog zavrne.

4. Pritožba je bila vročena predlagatelju, ki je v odgovoru predlagal njeno zavrnitev in priglasil stroške pritožbenega postopka.

5. Pritožba je utemeljena.

Utemeljenost pritožbe

6. Sodišče druge stopnje preizkusi sklep prve stopnje v tistem delu, v katerem se izpodbija s pritožbo; če pa se iz pritožbe ne vidi, v katerem delu se sklep izpodbija, ga preizkusi v tistem delu, v katerem stranka ni zmagala v sporu (prvi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, od tu ZPP). Ker nasprotna udeleženka v postopku na prvi stopnji ni zmagala v delu, v katerem ji je bilo naloženo, da mora predlagatelju posredovati informacije in mu omogočiti vpogled v dokumentacijo, je predmet pritožbenega odločanja zajet v II. in III. točki izreka izpodbijanega sklepa.

7. Pritožnica s tem, ko sodišču prve stopnje očita, da ji ni vročilo predlagateljeve vloge, tako kot mu to nalaga določba prvega odstavka 4. člena Zakona o nepravdnem postopku (od tu ZNP), smiselno uveljavlja kršitev pravice do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Pravica do izjave izvira iz 22. člena Ustave Republike Slovenije. Iz te pravice izhaja tudi, da mora biti vsaki stranki zagotovljena pravica, da se lahko izjavi o celotnem procesnem gradivu, ki je v sodnem spisu, in ki lahko vpliva na odločitev sodišča.1 Gre za poseben vidik pravice do izjave - za pravico do informacije, ki jo v nepravdnem postopku izraža 4. člen ZNP, po katerem mora sodišče dati udeležencem nepravdnega postopka tudi možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev.2 Ta pravica se zagotavlja z vročanjem.

9. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje predlagateljevo zahtevo oziroma predlog za informacije in vpogled sicer vročalo v odgovor nasprotni udeleženki, ki je nanj odgovorila. Vloge predlagatelja,3 s katero je ta odgovoril na odgovor nasprotne udeleženke (in svoj predlog tudi delno umaknil), pa ji prvostopenjsko sodišče ni vročilo. V sodnem spisu ni ne vročilnice, ne odredbe, ki bi dokazovala nasprotno. S tem je bila kršena njena pravica do informacije, kot bistveni pogoj pravice do izjave v postopku. Nasprotna udeleženka namreč pravice do izjave v postopku ni mogla uresničiti, če ji ni bilo zagotovljeno, da bi predhodno izvedela za procesna dejanja, glede katerih se je imela pravico izjaviti - če ji torej v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo omogočeno, da bi se z navedbami in predlaganimi dokazi predlagatelja iz njegovega odgovora sploh lahko seznanila in presodila, ali bo nanje odgovorila ali ne.

10. Pravica stranke do informacije je nekaj drugega kot obveznost sodišča do seznanitve in opredelitve do strankinih navedb in dokaznih predlogov (ki bi se morda izkazali za nebistvene).4 Zato vprašanje, kakšne argumente je v nevročeni vlogi (ki pa še zdaleč ni bila vsebinsko prazna) navajal predlagatelj, za presojo obstoja kršitve strankine pravice do informacije, za kar se v odgovoru na pritožbo zavzema predlagatelj, sploh ni odločilno.

11. Sodišče prve stopnje, ki nasprotni udeleženki ni vročilo predlagateljeve vloge, da bi se lahko z njo seznanila in se nato o navedbah in priloženih dokazih (po svoji izbiri) izjavila, je s tem kršilo njeno pravico do izjave iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

12. Upoštevaje naravo ugotovljene kršitve je drugostopenjsko sodišče pritožbi ugodilo in razveljavilo sklep sodišča prve stopnje v II. in posledično tudi v III. točki izreka ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (prvi odstavek 354. člena v zvezi s 366. in 365. členom ZPP in 37. členom ZNP), da bo to v ponovljenem postopku lahko odpravilo ugotovljeno procesno kršitev. Zaradi obstoja navedene kršitve se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo do ostalih pritožbenih očitkov.

13. Odločitev o stroških postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

-------------------------------
1 Odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije Up 108/00 z dne 20. 2. 2003.
2 Samo, če zakon tako določa, sme sodišče odločiti, ne da bi dalo udeležencu možnost, da se izjavi (drugi odstavek 4. člena ZNP). A takšna izjema za predlog na podlagi 513. člena Zakona o gospodarskih družbah-1 (od tu ZGD-1), ki je predmet tega postopka, ni določena ne v ZGD-1 ne kje drugje.
3 Naslovljene kot: Odgovor na poziv sodišča glede vztrajanja pri predlogu za ugoditev zahtevi za informacije in vpogled ter opredelitev do odgovora nasprotnega udeleženca (redna številka 5 sodnega spisa).
4 Zobec, Jan v: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list in GV Založba, 2005, stran 290, točka 55.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o nepravdnem postopku (1986) - ZNP - člen 4, 4/1, 4/2
Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 22
Zakon o gospodarskih družbah (2006) - ZGD-1 - člen 513

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.01.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE0NTc1