<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sodba I Cp 537/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2017:I.CP.537.2017
Evidenčna številka:VSL00006269
Datum odločbe:06.12.2017
Senat, sodnik posameznik:dr. Peter Rudolf (preds.), Mojca Hribernik (poroč.), Majda Irt
Področje:POGODBENO PRAVO
Institut:formalna kupoprodajna pogodba - skrita stvarna napaka - notifikacijska dolžnost - pravočasno grajanje stvarnih napak - odprava stvarne napake - dodatni rok za izpolnitev obveznosti - razveza pogodbe po samem zakonu

Jedro

Za obvestilo o napaki zadostuje tudi opozorilo po telefonu.

Toženec napake ni odpravil, v dodatnem roku torej ni (pravilno) izpolnil pogodbe, zato je bila ta razvezana po samem zakonu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sodba v izpodbijanem ugodilnem delu potrdi.

II. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je toženec dolžan tožniku plačati 12.600,00 EUR, 400,00 EUR in 19,83 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe1 dalje do plačila, v roku 15 dni, ter mu povrniti pravdne stroške v višini 3.087,55 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V presežku (kolikor je tožnik zahteval več iz naslova škode) je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Zoper ugodilni del sodbe je toženec vložil pravočasno pritožbo "iz vseh pritožbenih razlogov" in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podredno pa sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče napačno ugotovilo, da naj bi o domnevni napaki na vozilu tožnik toženca pravočasno obvestil (neposredno po nakupu vozila). Res ga je tožnik drugi ali tretji dan po nakupu vozila po telefonu poklical in mu rekel, da se mu je enkrat prižgala rumena kontrolna lučka, vendar mu je povedal, da se je tudi njemu (v več kot štirih letih) enkrat ali dvakrat ta lučka prižgala in nato takoj ugasnila ter da v tej zvezi ni imel nobenih problemov. Tožnik ga ni pozval, da si avto ogleda. Sicer pa mora biti notifikacija morebitne napake v pisni obliki, napaka pa tudi natančno opisana. To je tožnik storil šele konec novembra 2015. Sodišče napačno verjame tožniku, da naj bi rumena lučka stalno gorela, na kar sklepa iz okoliščine, da je šel tožnik devet dni po nakupu vozila na servis za avtoplinski sistem in dva dni kasneje še na kontrolni pregled z diagnostično opremo. O teh pregledih toženec tožnika ni obvestil, kar tudi pomeni, da na njih ni bilo ugotovljenega nič posebnega. Napačen je tako tudi zaključek sodišča, da naj bi kontrolni pregled vozila dne 11. 5. 2015 potrjeval prepričanje, da je bilo nekaj hudo narobe z motorjem. Če bi to držalo, bi moral servis na to opozoriti tožnika, česar pa tožnik niti ne trdi. Tožnik ga tako o domnevni napaki na vozilu ni pravilno obvestil vse do 12. 11. 2015, kar pa je prepozno. Tožnik je od nakupa v januarju do novembra 2015 z vozilom prevozil kar okoli 8.500 km, kar pomeni, da se ni vozil samo na servise, kakor tudi ne more držati njegova navedba, da bi kontrolna lučka na avtu stalno gorela in tudi ne zaključek sodišča, da naj bi bilo že kmalu po nakupu z avtom hudo narobe.

3. Tožnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik je od toženca dne 12. 1. 2015 kupil vozilo znamke X za kupnino 12.600,00 EUR ter štiri dodatne pnevmatike za kupnino 400,00 EUR. Pritožbeno sodišče sprejema dokazno oceno sodišča prve stopnje, da se je na vozilu že takoj po nakupu, med vožnjo iz T. proti L., prižgala lučka, ki opozarja na napako delovanja motorja in ki je nato tudi stalno gorela. Če temu ne bi bilo tako, tudi po mnenju pritožbenega sodišča, tožnik vozila ne bi že dne 21. 1. 2015 in nato še dne 23. 1. 2015 (nato pa še 11. 5. 2015) odpeljal na ustrezna servisa. Da je že takrat tudi v resnici šlo za okvaro motorja2, ki se je stopnjevala s številom prevoženih kilometrov, je bilo dokončno potrjeno ob razdrtju motorja v novembru 2015. Pritožbeno sodišče sprejema tudi dokazno oceno sodišča prve stopnje, da je tožnik toženca o prižgani lučki po telefonu obvestil že prvi dan po nakupu. Tudi če bi držale toženčeve trditve, da je bilo to šele drugi ali tretji dan, je to še vedno pravočasno, v roku 8 dni (461. člen OZ). Nesporno med pravdnima strankama je, da je toženec tožniku zatrdil, da ne gre za nobeno napako, temveč lučka sveti v posledici predelave vozila na plin. S tem je dal tožniku vedeti, da ogled vozila z njegove strani ni potreben, saj "napako" pozna, zato po mnenju pritožbenega sodišča, v konkretnem primeru, nadaljnji poziv tožnika naj si toženec vozilo ogleda, niti ni bil potreben. Glede na takšno izjavo toženca in ker za obvestilo o napaki zadostuje tudi opozorilo po telefonu, je bilo tožnikovo ravnanje skladno z določbo 464. člena OZ.

6. Kupec, ki je o napaki pravočasno in pravilno obvestil prodajalca, lahko od njega zahteva, da napako odpravi ali da mu izroči drugo stvar brez napake, zahteva znižanje kupnine ali odstopi od pogodbe (prvi odstavek 468. člena OZ). Tožnik se je odločil za odstop od pogodbe. Ko je v novembru 2015 dobil dokončno potrdilo, da je šlo za hujšo okvaro motorja, je tožencu pustil primeren (dodatni) rok (15 dni) za pravilno izpolnitev pogodbe, z zahtevkom za odpravo napake in opozorilom, da od pogodbe odstopa, če toženec ne bo postopal v skladu s pozivom (prvi odstavek 470. člena OZ).3 Nesporno je, da toženec napake ni odpravil, v dodatnem roku torej ni (pravilno) izpolnil pogodbe, zato je bila ta razvezana po samem zakonu (471. člen OZ).4

7. Tožnik ima pravico do vrnitve tistega kar je dal (111. člen v zvezi s 477. členom OZ)5 - do vrnitve kupnine za vozilo 12.600,00 EUR in kupnine za dodatne pnevmatike 400,00 EUR, z (zamudnimi) obrestmi (peti odstavek 111. člena OZ).6

8. Kupec, ki je o napaki pravočasno in pravilno obvestil prodajalca, ima pravico zahtevati tudi povrnitev škode (drugi odstavek 468. člena OZ). Iz tega naslova je sodišče prve stopnje tožniku pravilno in zakonito priznalo stroške kontrolnih pregledov z diagnostično opremo (v zvezi s prižigom lučke), skupaj v višini 19,83 EUR z zamudnimi obrestmi (378. člen OZ), ki jih tožnik prav tako uveljavlja od vložitve tožbe dalje.

9. Glede na vse povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo v izpodbijanem ugodilnem delu potrdilo (353. člen OZ).

10. Pravdni stranki sami nosita svoje stroške pritožbenega postopka. Odločitev za toženca temelji na določbi prvega odstavka 154. člena ZPP, za tožnika pa na določbi prvega odstavka 155. člena ZPP.

-------------------------------
1 Od 30. 12. 2015.
2 V posledici poškodbe ventilov po montaži plinske napeljave.
3 Priloga A3.
4 Toženca je torej tožnik o napaki (pravočasno) obvestil v januarju 2015, v novembru 2015 pa je toženec tudi prejel njegovo obvestilo, da (v primeru neodprave napake) odstopa od pogodbe, torej vse znotraj enoletnega roka (primerjaj določbo 480. člena OZ), zato o izgubi tožnikovih pravic ni mogoče govoriti.
5 Tudi toženec, ki pa zahtevka ni postavil.
6 Tožnik je plačilo zamudnih obresti uveljavljal od vložitve tožbe dalje.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 111, 111/1, 464, 464/1, 468, 470, 470/1, 471, 477

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
18.01.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDE0Mzk0