VSL Sodba I Cp 1886/2017

Jedro

Pritožnik utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje svojega zaključka o višini tožničinega uspeha v pravdi ne le da ni ustrezno obrazložilo, ampak da ga je očitno tudi sicer ugotovilo napačno. Ta namreč z ozirom na višino vtoževanega zahtevka za plačilo glavnice (222,05 EUR) in višino zahtevka, s katerim je tožnica dejansko uspela (36,95 EUR3), ne znaša 83% (kot to ugotavlja sodišče prve stopnje), ampak 16,64% (kot to pravilno navaja pritožnik).

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se v III. točki izreka znesek 93,41 EUR nadomesti z zneskom 18,73 EUR, v IV. točki izreka pa da se znesek 174,26 EUR nadomesti z zneskom 34,94 EUR. V preostalem se pritožba zavrne, sodba sodišča prve stopnje pa v izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdi.

II. Tožnica je dolžna tožencu v 8-ih dneh od dneva prejema te sodbe plačati stroške tega pritožbenega postopka v znesku 161,6 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom in sodbo z dne 31. 3. 2017 odločilo:

- da se postopek ustavi za znesek 129,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 12. 2015 do plačila in da se v tem obsegu sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 168283/2015 z dne 4. 1. 2016 (sklep o izvršbi) v 1. točki izreka razveljavi,

- da ostane sklep o izvršbi v 1. točki izreka v veljavi za znesek 36,95 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 12. 2015 dalje do plačila (I. točka izreka),

- da se sklep o izvršbi v 1. točki izreka razveljavi za znesek 55,69 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in da se v tem delu tožbeni zahtevek zavrne (II. točka izreka),

- da ostane sklep o izvršbi v 3. točki izreka v veljavi za znesek 93, 41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 1. 2016 dalje do plačila in da se v preostalem delu 3. točka izreka razveljavi (III. točka izreka),

- da je dolžan toženec tožnici v roku 8-ih dni povrniti nadaljnje pravdne stroške v višini 174,26 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila (IV. točka izreka).

2. Zoper III. in IV. točko izreka sodbe se zaradi napačne uporabe materialnega prava pritožuje toženec, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da jo spremeni tako, da nosita pravdni stranki vsaka svoje stroške postopka. Navaja, kakšno naj bi bilo v predmetni zadevi dejansko stanje oziroma kaj naj bi se dogajalo v pravdnem postopku, kako naj bi odločilo sodišče prve stopnje in kaj naj bi ugotovilo v 18. in 19. točki obrazložitve. Ugotovitev, da naj bi tožeča stranka v pravdi uspela 83%, naj bi bila popolnoma napačna, saj je uspeh ravno obraten. V nadaljevanju pojasnjuje, zakaj naj bi bilo temu tako. Poleg tega opozarja na določbo drugega odstavka 154. člena ZPP, ki omogoča odločitev, v skladu s katero nosi vsaka od strank svoje stroške pravdnega postopka.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Obravnavani spor sodi med spore majhne vrednosti (spori, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR - prvi odstavek 443. člena ZPP¹). V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka in ki zaradi njihove bagatelnosti racionalizirajo (reducirajo) posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus odločitve v sporu majhne vrednosti. Tako se lahko odločba v takšnem sporu izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.² Slednje pomeni, da v pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti dejanskega stanja ni mogoče izpodbijati oziroma je s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje (neizpodbojno) izhodišče tudi za pritožbeno odločitev (razen če bi bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno zaradi nepravilne uporabe materialnega prava ? drugi odstavek 458. člena ZPP).

6. Pritožnik utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje svojega zaključka o višini tožničinega uspeha v pravdi ne le da ni ustrezno obrazložilo, ampak da ga je očitno tudi sicer ugotovilo napačno. Ta namreč z ozirom na višino vtoževanega zahtevka za plačilo glavnice (222,05 EUR) in višino zahtevka, s katerim je tožnica dejansko uspela (36,95 EUR³), ne znaša 83% (kot to ugotavlja sodišče prve stopnje), ampak 16,64% (kot to pravilno navaja pritožnik). Upoštevaje predhodno navedeno kot tudi ugotovitve sodišča prve stopnje o višini tožnici nastalih stroškov izvršilnega in pravdnega postopka na prvi stopnji⁴ ter določbo drugega odstavka 154. člena ZPP je bilo zato potrebno pritožbi delno ugoditi in sodbo sodišča prve stopnje spremeniti tako (358. člen ZPP), da se v III. točki izreka⁵ znesek 93,41 EUR nadomesti z zneskom 18,73 EUR, v IV. točki izreka⁶ pa da se znesek 174,26 EUR nadomesti z zneskom 34,94 EUR. Ker ostalo pritožbeno navajanje ni utemeljeno,⁷ niti niso podani razlogi, na katere to sodišče pazi po uradni dolžnosti, je bilo potrebno v preostalem pritožbo zavrniti, sodbo sodišča prve stopnje pa v izpodbijanem a nespremenjenem delu potrditi (353. člen ZPP).

7. Z ozirom na to, da je toženec s pritožbo v precejšnji meri uspel, mu je dolžna tožnica povrniti stroške pritožbenega postopa (drugi odstavek 154. člena v zvezi z drugim in prvim odstavkom 165. člena ZPP) v skupni višini 161,6 EUR.⁸

-------------------------------
¹ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.
² Na kar je sodišče prve stopnje v pravnem pouku izpodbijane odločbe pravdni stranki tudi opozorilo.
³ V tem obsegu (skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi) je namreč sodišče prve stopnje sklep o izvršbi v 1. točki izreka ohranilo v veljavi (glej I. točko izreka izpodbijane sodbe).
⁴ Glej 18. in 19. točko obrazložitve izpodbijane odločbe.
⁵ To je v odločitvi glede stroškov (predhodnega) izvršilnega postopka.
⁶ To je glede stroškov pravdnega postopka na prvi stopnji.
⁷ Pritožnik predlaga, da bi vsaka od pravdnih strank nosila svoje procesne stroške, a za uporabo te v drugem odstavku 154. člena ZPP predvidene možnosti konkretnih prepričljivih razlogov ne navede.
⁸ Ta znesek je sestavljen iz nagrade za pritožbo v višini 114,75 EUR (1. točka Tar. št. 21 Odvetniške tarife, Uradni list RS št. 2/2015), 22% DDV in povračila za pritožbo plačane sodne takse v višini 21,60 EUR.

Datum zadnje spremembe:

23.07.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sodba II Cp 170/2015
• VSL sodba I Cpg 720/2012
• VSC Sodba Cp 253/2022