VSL Sklep I Cp 2306/2017

Jedro

Vsak postopek zavarovanja je samostojen postopek. To pa ne pomeni, da se tisti, ki v okviru iste pravdne zadeve ponovno zahteva zavarovanje, ne more sklicevati na že zapisane trditve in dokazne predloge.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je zavrnjen toženkin ugovor zoper sklep o zavarovanju z začasno odredbo z dne 13. 4. 2017, s katerim je toženkinemu dolžniku Z.H. - do višine 59.200,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi - prepovedano razpolagati z denarnim sredstvi, ki jih je za toženko prejel na fiduciarni račun, toženki pa je prepovedano to terjatev izterjati. Začasna odredba velja 60 dni po pravnomočnem zaključku pravdnega postopka XI Pg 1810/2016. Glede stroškov tega postopka zavarovanja je odločeno, da jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki v višini 627,73 EUR.

2. Pritožuje se tožena stranka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev sklepa in zavrnitev predlagane začasne odredbe. Sklicuje se na pojasnilo sodišča prve stopnje, da gre za zavarovanje z dodatnim sredstvom izvršbe. Iz pravnega pouka pa je razbrati, da gre za samostojno in novo odločbo, ki z ničemer ne nakazuje, da se sklicuje na že izdano začasno odredbo in da je napadeni sklep zgolj njena dopolnitev. Sklicuje se na pravno stališče iz odločbe VS III Ips 1/2000, da je vsak postopek za izdajo začasne odredbe poseben postopek in je zato v vsakem postopku potrebno navajati in dokazovati predpostavke za izdajo začasne odredbe. Izpodbijanemu sklepu očita, da ga ni mogoče preizkusiti, ker ne vsebuje razlogov, temveč se sklicuje na dne 6. 1. 2017 izdano začasno odredbo. Navaja, da tožnik razpolaga s premoženjem in da je premoženje pravdnih strank skupno premoženje. O verjetno izkazani terjatvi bi bilo mogoče govoriti le v primeru, da bi tožnik v nasprotju z zakonom in nedovoljeno prenesel posebno premoženje. Šele če bi bilo zatrjevano posebno premoženje vsakega od zakoncev, bi bilo mogoče oceniti, ali obstaja verjetno izkazana terjatev enega zakonca do drugega zakonca ali - zaradi tožnikovega osebnega stečaja - oškodovanje upnikov. Iz sredstev skupnega premoženja je bila plačana denarna kazen v višini 1.000.000,00 EUR; skupno premoženje so bila iz tožnikovega naslova odtujena sredstva v višini 700.000,00 EUR. S temi sredstvi je razpolagal tožnik. Prilaga sklep o izrečeni denarni kazni, ki je bila plačana iz skupnega premoženja. To pomeni, da tožnik iz skupnega premoženja ni prejel le ničvredno premoženje, kot to navaja stečajni upravitelj. Tožnik pa razpolaga še z drugim skupnim premoženjem, ki ga je še potrebno razdeliti; po takó opravljenem postopku stečajni upravitelj lahko poseže na tožnikovo posebno premoženje. Pravdni stranki sta v petdeset let trajajoči zakonski skupnosti ustvarili skupno premoženje, ki obsega: denarna sredstva večje vrednosti, ki so v tožnikovi posesti; gotovinska sredstva v trezorju na tožnikovem naslovu in iz tega naslova odtujeno gotovino; poslovni delež v družbi G. d.o.o., ki vsako leto ustvari 300.000,00 EUR dobička.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Pritrjuje ugotovitvam, zaključkom in pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Z izpodbijanim sklepom in predhodno izdanim sklepom z dne 13. 4. 2017 je bilo izvedeno zavarovanje tožnikove terjatve s prepovedjo toženkinemu dolžniku, da sredstva v višini 59.200,00 EUR s pripadki izplača toženki, le tej pa razpolaganje s temi sredstvi. Nepomembno je, kako sta ta dva sklepa poimenovana. Bistveno je, da je bil postopek njune izdaje izveden skladno z Zakonom o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ki postopek zavarovanja ureja. Pritožnica izpostavlja, da je bil v postopku zagotovljen sistem pravnih sredstev, ki je z ZIZ predviden za zavarovanje z začasno odredbo. Zoper sklep z dne 13. 4. 2017 je - skladno s pravnim poukom - vložila ugovor. Zoper izpodbijani sklep je - skladno s pravnim poukom - vložila obravnavano pritožbo.

6. Pravilno je pritožbeno sodišče, da je vsak postopek zavarovanja samostojen postopek. Kar pa ne pomeni, da se tisti, ki v okviru iste pravdne zadeve ponovno zahteva zavarovanje, ne more sklicevati na že zapisane trditve in dokazne predloge. Iz predloga tožeče stranke za izdajo začasne odredbe z dne 11. 4. 2017 (list. št. 102 do 104) je nedvoumno razvidno, kakšno zavarovanje se zahteva; predlog je popoln, saj utemeljuje tako verjetno izkazano terjatev, kot subjektivno nevarnost, da iztoževane terjatve brez predlaganega zavarovanja ne bo mogoče uveljaviti.

7. Ni res, da napadene začasne odredbe zaradi pomanjkljivih razlogov ni mogoče preizkusiti. V sklepu z dne 13. 4. 2017 je prvostopenjsko sodišče res izpostavilo, da gre za zavarovanje terjatve, katere verjetna izkazanost je bila s sklepom z dne 6. 1. 2017 že ugotovljena. V izpodbijanem sklepu, s katerim je zavrnjen toženkin ugovor zoper izdano začasno odredbo, pa so - v 6. in 7. točki obrazložitve - navedeni razlogi, ki utemeljujejo zaključek, da je iztoževana terjatev verjetno izkazana.

8. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo verjetno izkazanost kondikcijskega zahtevka - zahtevka, da toženka vrne, kar je prejela (izterjala) na osnovi ničnega pravnega posla. Za uveljavitev tovrstnega zahtevka je nebistveno katero premoženje - skupno ali posebno - je bilo predmet razpolaganja. Zaradi ničnosti pravnega posla mora vsaka pogodbena stranka drugi vrniti vse, kar je na podlagi pravnega posla prejela (prvi odstavek 87. čl. Obligacijskega zakonika). Ni izkazano, da bi se pravdni stranki (takratna zakonca) dogovorila za sporazumno razpolaganje s spornim (skupnim) premoženjem (drugi odstavek 52. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih). Tudi če gre za skupno premoženje, lahko tožnik, iz čigar računa so bila denarna sredstva na osnovi ničnega pravnega posla (notarskega zapisa) odtujena, zahteva, da se mu vrnejo. Pritožbeni razlogi, ki se tičejo skupnega premoženja, njegovega ugotavljanja in porabe tega premoženja, so zato brezpredmetni.

9. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 2. točke 365 čl. ZPP pritožba zavrnjena. Ker pritožnica s pritožbo ni uspela, odgovor na pritožbo pa ni pripomogel k razjasnitvi zadeve, je odločeno, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. čl. v zvezi s prvim odstavkom 154. in prvim odstavkom 155. čl. ZPP).

Datum zadnje spremembe:

11.01.2018

Podobni dokumenti:

• VDSS sklep Pdp 673/2016
• VDSS sklep Pdp 131/2017
• VDSS sklep Pdp 695/2015