VSL Sklep I Cpg 675/2017

Jedro

Obseg pravnomočnosti sodbe se presoja z razlago celotne sodbe, ne le izreka, ampak tudi dejanskega stanja in njenih razlogov. Za ugotovitev identičnosti sporov so torej odločilni: izrek pravnomočne sodbe, njena dejanska podlaga in razlogi za odločitev, nov tožbeni predlog in razmerje, na katerem temelji zahtevek iz tega tožbenega predloga ter njuna medsebojna primerjava. V dejansko podlago sodbe spada vse, kar so stranke navedle za utemeljitev zahtevka.

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da se je sodišče prve stopnje glede ugotavljanja identitete tožbenega zahtevka ukvarjalo zgolj s presojo identitete tožbenega zahtevka z vidika presojane pravne podlage zahtevka, spregledalo pa je, da tožeča stranka v sedaj obravnavani tožbi utemeljuje svoj tožbeni zahtevek na historičnem dogodku, ki je drugačen kot historični dogodek, ki je zaobsežen s pravnomočno sodbo IX Pg 724/2014.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo z dne 5. 1. 2016 (I. točka izreka) ter tožeči stranki naložilo, da je dolžna toženi stranki plačati pravdne stroške v višini 1.644,22 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Tožeča stranka z odločitvijo sodišča prve stopnje ne soglaša. Sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) in predlaga, da se pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podredno pa, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala, da se kot neutemeljena zavrne ter zahtevala povračilo pritožbenih stroškov.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Odločilno vprašanje obravnavane zadeve je, ali gre v zadevi za že pravnomočno razsojeno zadevo. V postopku je bilo ugotovljeno, da spor poteka med istima osebama, kot je potekal v pravnomočno zaključenem postopku IX Pg 724/2014, in da tožeča stranka uveljavlja vsebinsko isti tožbeni predlog, o katerem je bilo pravnomočno odločeno v postopku IX Pg 724/2014, sporna pa je presoja sodišča prve stopnje o identičnosti sporov.

6. Presoja o (ne)obstoju procesne ovire za meritorno odločanje v obliki pravnomočno razsojene stvari (res iudicata) temelji na kriteriju identitete spora, dva spora pa sta identična, če sta podana istovetnost pravdnih strank (subjektivna istovetnost) in istovetnost tožbenega zahtevka (objektivna istovetnost). Pravna teorija pri presoji slednjega zavzema za uporabo procesne ekvivalenčne teorije oziroma teorije o dvočlenskem spornem predmetu, po kateri sta za določitev spornega predmeta enako pomembna tožbeni predlog in dejansko stanje.¹ Takšni opredelitvi spornega predmeta je sledila tudi sodna praksa. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da je za individualizacijo spora oziroma tožbenega zahtevka, o katerem je bilo pravnomočno odločeno, treba upoštevati predvsem izrek sodbe in dejansko podlago sodbe.² Ko je o zahtevku pravnomočno odločeno, ne gre več za vprašanje opredelitve tožbenega zahtevka, temveč za opredelitev objektivnih mej pravnomočnosti sodne odločbe: tožbeni predlog nadomesti izrek sodbe, ta pa se nanaša na dejansko stanje, kakršno je obstajalo ob koncu glavne obravnave.³ Obseg pravnomočnosti sodbe se zato presoja z razlago celotne sodbe, ne le izreka, ampak tudi dejanskega stanja in njenih razlogov.⁴ Za ugotovitev identičnosti sporov so torej odločilni: izrek pravnomočne sodbe, njena dejanska podlaga in razlogi za odločitev (omogočajo individualizacijo spora oziroma tožbenega zahtevka, o katerem je bilo pravnomočno odločeno), nov tožbeni predlog in razmerje, na katerem temelji zahtevek iz tega tožbenega predloga (omogočata individualizacijo novega tožbenega zahtevka) ter njuna medsebojna primerjava (omogoča sklepanje o (ne)identičnosti sporov). V dejansko podlago sodbe spada vse, kar so stranke navedle za utemeljitev zahtevka.

7. Ker lahko sodnik pri sprejemanju svoje odločitve upošteva le dejstva, ki so obstajala do trenutka zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, se na dejstva, ki se zgodijo kasneje, učinek pravnomočnosti ne razteza (časovne meje pravnomočnosti).⁵ Nova tožba je dopustna, če se opira na pravno relevantna dejstva, ki so nastopila po trenutku, na katerega se nanaša pravnomočnost.

8. Pritožba v zvezi s tem utemeljeno opozarja na zmotno presojo sodišča prve stopnje, da tožeča stranka v novi tožbi navaja enako dejansko podlago kot jo je navedla že v pravnomočno zaključenem postopku IX Pg 724/2014.

9. Tožeča stranka je obširno pojasnila že v postopku pred sodiščem prve stopnje (glej dopolnitev tožbe z dne 29. 2. 2016), tako pa tudi izhaja iz spisa Okrožnega sodišča v Ljubljani, IX Pg 724/2014, se je spor med strankama v zadevi IX Pg 724/2014 začel s predlogom za izvršbo na podlagi menice po 41a. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) in se je sprva vodil pred Okrajnim sodišče v Kamniku pod opr. št. VL 154265/2013. Takoj po izdaji sklepa o izvršbi VL 154265/2013 z dne 17. 10. 2013, je sodišče sklep vročilo organizaciji za plačilni promet in ji naložilo naj blokira dolžnikova (tu tožena stranka) sredstva na vseh računih v višini obveznosti iz sklepa o izvršbi, in po poteku 3 dni po vročitvi sklepa o izvršbi dolžniku, če slednji v tem roku obveznosti prostovoljno ne bo izpolnil, ta znesek izplača upniku (tu tožeča stranka). Organizacija za plačilni promet je tako dne 18. 11. 2013 prenesla sredstva v višini 32.343,39 EUR z dolžnikovega na upnikov račun, na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi predloga 41a. člena ZIZ (prisilna izterjava). Postopanje izvršilnega sodišča je bilo skladno s takrat veljavno zakonodajo.⁶ V nadaljevanju je zaradi ugovora dolžnika, izvršilno sodišče razveljavilo predmetni sklep o izvršbi in zadevo odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Ljubljani, ki je postopek vodilo pod opr. št. IX 724/2014. Na dan zaključka glavne obravnave (30. 1. 2015) je imela tožeča stranka terjatev v celoti poplačano. Terjatev zato ni več obstajala in sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo. Na podlagi pravnomočno zavrnjenega tožbenega zahtevka (sodba IX Pg 724/2014 z dne 30. 1. 2015) je tožena stranka vložila nasprotno izvršbo in na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Kamniku, VL 154265/2013 z dne 2. 7. 2015, z nasprotno izvršbo uspela, tožeči stranki pa je bil dne 10. 12. 2015 iz računa odtegnjen znesek 35.688,69 EUR.

10. Glede na navedeno tožeča stranka v obravnavni pravdi utemeljuje svoj tožbeni zahtevek na dejanski podlagi, ki je nastala po 30. 1. 2015, to je po datumu, po katerem se časovne meje pravnomočnosti iz pravde IX Pg 724/2014 ne raztezajo. Po koncu glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje v zadevi IX Pg 724/2014 se je torej spremenilo pravno relevantno dejstvo, saj terjatev tožeče stranke ni (več) poplačana.

11. Po presoji sodišča druge stopnje se je sodišče prve stopnje, glede ugotavljanja identitete tožbenega zahtevka, ukvarjalo zgolj z vidika presojane pravne podlage zahtevka, spregledalo pa je, da tožeča stranka v sedaj obravnavani tožbi utemeljuje svoj tožbeni zahtevek na dejanskem kompleksu (historičnem dogodku), ki je drugačen kot dejanski kompleks (historični dogodek), ki je zaobsežen s pravnomočno sodbo IX Pg 724/2014.

12. Iz navedenega izhaja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabili procesna pravila o pravnomočno razsojeni stvari (drugi odstavek 319. člena ZPP), kar tožeča stranka vsebinsko uveljavlja v pritožbi. S tem pa je podana bistvena kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Zato je bilo potrebno pritožbi ugoditi ter sklep o zavrženju tožbe in posledično odločitev o pravdnih stroških razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek, v katerem bo moralo sodišče prve stopnje vloženo tožbo meritorno obravnavati (3. točka 365. člena ZPP).

13. Pravdni stranki sta priglasili tudi stroške pritožbenega postopka. Pritožbeno sodišče je sklenilo, da se odločitvi o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

-------------------------------
¹ D. Wedam Lukić in ostali, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list RS in GV Založba, Ljubljana, 2009, stran 161-162.
² Odločba II Ips 596/2005 z dne 21. 2. 2008.
³ D. Wedam Lukić in ostali, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Uradni list RS in GV Založba, Ljubljana, 2009, stran 197.
⁴ Prim. II Ips 286/2011 z dne 19. 9. 2013.
⁵ D. Wedam Lukić in ostali, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list RS in GV Založba, Ljubljana, 2009, stran 168.
⁶ Odločba Ustavnega sodišča U-I-286/12-17, U-I-266/12-7 z dne 4. 6. 2014 je kasneje razveljavila šesti odstavek 45. člena, četrti odstavek 46. člena, drugi odstavek 138. člena ter drugi odstavek 150. člena ZIZ, ki so določali, da se na podlagi priložene menice dolžnikova sredstva pri organizaciji za plačilni promet blokirajo in se pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, po izteku treh dni od vročitve sklepa o izvršbi dolžniku, če dolžnik v tem roku obveznosti prostovoljno ne izpolni, izvede tudi izvršba.

Datum zadnje spremembe:

23.02.2018

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 1228/2015
• Sklep II Ips 274/2011
• VSL sklep in sodba I Cp 3022/2009