VSL Sklep III Ip 2777/2017

Jedro

Ko se med izvršilnim postopkom začne nad dolžnikom stečajni postopek, ni razlikovanja med položajem, ko je upnik pridobil ločitveno pravico v postopku izvršbe, in položajem, ko jo je pridobil izven tega postopka, bistveno je, da jo je do začetka stečajnega postopka (na kakršenkoli način) pridobil. Možnost nadaljevanja zaradi začetka stečajnega postopka prekinjenega izvršilnega postopka s prodajo premoženja stečajnega dolžnika, na katerem je upnik pridobil ločitveno pravico, je predvidena le za primer, ko je stečajni postopek pravnomočno končan brez razdelitve upnikom in ne da bi bil opravljen preizkus terjatev. Ko je v stečajnem postopku opravljen preizkus terjatev, izvršilno sodišče ne opravlja prodaje premoženja, temveč v vsakem primeru ustavi postopek izvršbe. Razveljavitev izvršilnega dejanja, na podlagi katerega je upnik pridobil ločitveno pravico, je torej v določenem postopku možna le, če je bila ločitvena pravica pridobljena v tem in ne v kakšnem drugem postopku. Ker je v tej fazi postopka že znano, da se stečajni postopek ni (in ne bo) pravnomočno končal brez razdelitve upnikom in ne da bi bil opravljen preizkus terjatev, bi bila prekinitev postopka sama sebi namen in zato nesmiselna, saj se ta izvršilni postopek v nobenem primeru ne bo mogel nadaljevati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo na nepremičnine dolžnika, ki niso vknjižene v zemljiški knjigi, to je posameznega dela stavbe, stanovanja številka ..., dela stavbe ..., v tretjem nadstropju šeste etaže v stanovanjski stavbi številka ... na naslovu Ulica ..., k.o. ..., in posameznega dela stavbe, garaže, enote pod zaporedno številko ..., etaža ..., v objektu na naslovu Cesta ..., ustavilo.

2. Zoper sklep se je upnik pravočasno pritožil iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se izvršba na predmetne nepremičnine prekine, pritožbene stroške pa se prizna kot nadaljnje izvršilne stroške, oziroma razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja in dokazuje, da je pridobil ločitveno pravico v zadevi Z 281/2011, ki je povezana s predmetno izvršilno zadevo, saj se vodita glede iste terjatve upnika zoper dolžnika na podlagi istega izvršilnega naslova, to je neposredno izvršljivega notarskega zapisa SV 488/11 z dne 10. 5. 2011.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje odločitev oprlo na določbo 1. točke tretjega odstavka 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP), na podlagi katere se postopek izvršbe ali zavarovanja ustavi z začetkom stečajnega postopka, če v postopku izvršbe ali v postopku zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini ali z zastavno pravico na premičnini upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice. Ugotovilo je namreč, da v predmetni izvršilni zadevi, v kateri se je vodila izvršba na nepremičnini dolžnika, ki nista vpisani v zemljiški knjigi, ni bil opravljen rubež nepremičnin, zato upnik do začetka stečajnega postopka ni pridobil ločitvene pravice na nevknjiženih nepremičninah. Ugotovilo pa je tudi, da je bil rubež navedenih nepremičnin opravljen v zadevi zavarovanja med istima strankama Z 281/2011 in kot izhaja iz spisa, In 983/2011, v kateri je bil rubežni zapisnik objavljen v Uradnem listu RS.

5. V sodni praksi je bilo že zavzeto stališče, da izvršilno sodišče tedaj, ko se med izvršilnim postopkom začne nad dolžnikom stečajni postopek, ne razlikuje med položajem, ko je upnik pridobil ločitveno pravico v postopku izvršbe, in položajem, ko jo je pridobil izven tega postopka, bistveno je, da jo je do začetka stečajnega postopka (na kakršenkoli način) pridobil.¹ Ker je v izpodbijanem sklepu sodišče prve stopnje ugotovilo, da so bila v zadevi zavarovanja denarne terjatve z zastavno pravico na predmetnih nepremičninah (Z 281/2011) opravljena dejanja, na podlagi katerih je upnik pridobil zastavno in s tem ločitveno pravico, je zaključna ugotovitev, da upnik do začetka stečajnega postopka ni pridobil ločitvene pravice na nevknjiženih nepremičninah napačna, in bi prej navedeno stališče napeljevalo na zaključek, da bi bilo treba ta izvršilni postopek prekiniti. Vendar pa je v konkretnem primeru pri uporabi določbe 2. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP treba upoštevati njen namen glede na možnosti nadaljevanja izvršilnega postopka oziroma nadaljnjih odločitev, kot jih predvideva ZFPPIPP.

6. Eno od temeljnih načel stečajnega postopka je načelo koncentracije, uzakonjeno v 227. členu ZFPPIPP, v skladu s katerim lahko upnik svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavlja samo v stečajnem postopku proti temu dolžniku in v skladu s pravili tega postopka, če v zakonu za posamezen primer ni drugače določeno. Praviloma naj se torej prepreči vodenje vzporednih postopkov prodaje premoženja stečajnega dolžnika. Možnost nadaljevanja zaradi začetka stečajnega postopka prekinjenega izvršilnega postopka s prodajo premoženja stečajnega dolžnika, na katerem je upnik pridobil ločitveno pravico, je v skladu s tretjim odstavkom 280. člena ZFPPIPP predvidena le za primer, ko je stečajni postopek pravnomočno končan brez razdelitve upnikom in ne da bi bil opravljen preizkus terjatev. Ko je v stečajnem postopku opravljen preizkus terjatev, izvršilno sodišče ne opravlja prodaje premoženja, temveč v vsakem primeru ustavi postopek izvršbe (drugi odstavek 280. člena ZFPPIPP).

7. Ob ustavitvi postopka izvršbe na podlagi drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP sta dve možnosti odločitve. Če je upnik pravočasno prijavil terjatev in ločitveno pravico, sodišče ustavi postopek izvršbe, ne da bi razveljavilo dejanja v tem postopku, na podlagi katerih je upnik pridobil ločitveno pravico, in odloči, da ostane v veljavi ločitvena pravica, pridobljena v postopku izvršbe (1. točka drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP), prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, in plačilo terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, pa se opravita v stečajnem postopku (četrti odstavek 280. člena ZFPPIPP). Če pa upnik ni pravočasno prijavil terjatve in ločitvene pravice, izvršilno sodišče ustavi postopek izvršbe in razveljavi dejanja v tem postopku, na podlagi katerih je upnik pridobil ločitveno pravico (2. točka drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP). Razveljavitev izvršilnega dejanja, na podlagi katerega je upnik pridobil ločitveno pravico, je torej v določenem postopku možna le, če je bila ločitvena pravica pridobljena v tem in ne v kakšnem drugem postopku.

8. Glede na opisano zakonsko ureditev v primeru, kot je predmetni, ko je bila ugotovljena pridobitev ločitvene pravice v zadevi zavarovanja, torej v drugi zadevi, izvršilno sodišče v tem izvršilnem postopku, tudi če upnik ne bi prijavil terjatve in ločitvene pravice, ne bi moglo razveljaviti dejanja, na podlagi katerega je upnik pridobil ločitveno pravico (rubeža nepremičnin in objave zapisnika v Uradnem listu RS, opravljenega v zadevi zavarovanja). Višje sodišče je pri vpogledu v stanje stečajne zadeve zoper dolžnika St... (javna objava na spletnih straneh AJPES, tudi priloge C4-6 v spisu) ugotovilo, da je bil opravljen preizkus terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic (prim. sklepa z dne 22. 11. 2016, pravnomočen 8. 12. 2016, in z dne 1. 9. 2017, pravnomočen 20. 9. 2017).

9. Ker je v tej fazi postopka že znano, da se stečajni postopek ni (in ne bo) pravnomočno končal brez razdelitve upnikom in ne da bi bil opravljen preizkus terjatev (tretji odstavek 280. člena ZFPPIPP), bi bila prekinitev postopka na podlagi 2. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP sama sebi namen in zato nesmiselna, saj se ta izvršilni postopek v nobenem primeru ne bo mogel nadaljevati. Zato je odločitev o ustavitvi izvršilnega postopka pravilna (na podlagi drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP, upoštevaje, da odločitve o razveljavitvi dejanja zavarovanja, na podlagi katerega je bila pridobljena ločitvena pravica, v tem izvršilnem postopku ni mogoče sprejeti).

10. Pritožba je glede na navedeno neutemeljena in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Upnik, ki s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------
¹ Prim. sklep VSL II Ip 1196/2012 z dne 20. 6. 2012, sklep VSK II Ip 139/2016 z dne 25. 4. 2016.

Datum zadnje spremembe:

08.01.2018

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 329/2019
• VSL sklep I R 23/2014
• VSK Sklep II Ip 181/2018