<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sodba I Cp 2236/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2017:I.CP.2236.2017
Evidenčna številka:VSL00005064
Datum odločbe:11.10.2017
Senat, sodnik posameznik:dr. Peter Rudolf (preds.), Majda Irt (poroč.), Mojca Hribernik
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:trditveno in dokazno breme - dopolnitev trditvene podlage - zavrnitev dokaznih predlogov - priznana dejstva

Jedro

V skladu z določbo 286. člena ZPP mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. Ta možnost je bila tožniku dana, poleg tega pa mu je sodišče dalo še dodatno možnost po prvem naroku, da v dopolnitvi tožbe podrobneje pojasni svojo trditveno in dokazno podlago.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 39.705,82 EUR iz naslova protipravne prisvojitve dediščine, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva protipravne prisvojitve denarnih sredstev do izplačila.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožnik, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Poudarja, da je želel na glavni obravnavi dodatno argumentirati in dopolniti svoje navedbe ter ovreči trditve toženke, kar pa mu je bilo onemogočeno z obrazložitvijo, da se vsi nadaljnji dokazni predlogi kot nepotrebni zavrnejo. Izpostavlja, da je v dopolnitvi tožbe navedel pravnorelevantna dejstva in jih podprl z dokazi. Ni pa natančneje zatrjeval ter obrazložil navedb, ker ga sodišče k temu ni pozvalo. Menil je, da bo sodišče razpisalo novo obravnavo, kjer bo dobil priložnost dodatno argumentirati svoj zahtevek. Toženka ni obrazložila, kateri prilivi na računu L. S. naj bi bili njena last, niti ni za svoje navedbe predložila dokazov. Zato takšnih toženkinih trditev ne more izpodbijati, saj ni navedeno točno nakazilo ali polog. Pritožnik povzema podatke iz skrbniškega poročila o porabi sredstev za L. S. Poudarja, da poraba manjkajočega denarja, za katerega bremeni toženko, ni dobro obrazložena ter ni podkrepljena z dokazi. Toženki ne oporeka, da je porabila nekaj denarja za bencin, kakšne priboljške in še kakšen neevidentiran strošek, vendar pa sta se za poravnavo teh stroškov dogovorila že med zapuščinsko obravnavo in jih ocenila na 7.000,00 EUR. Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in da se razpiše nova obravnava, na kateri mu bo omogočena dodatna obrazložitev in dopolnitev navedb, kot tudi možnost, da ovrže trditve toženke.

3. Toženka v odgovoru na pritožbo pritrjuje argumentaciji, pravnim naziranjem in zaključkom prvega sodišča. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pravilnih materialnopravnih izhodišč in je s prepričljivo argumentacijo zaključilo, da odškodninska odgovornost toženke ni podana. Tožnik ni izkazal predpostavk odškodninskega delikta, ki jih sodba povzema v 5. točki obrazložitve, zato je odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka pravilna. Tožnik namreč ni zadostil svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu, čeprav je imel na razpolago vse možnosti.

6. Pritožnikovo sklicevanje, da je želel na glavni obravnavi 30. 6. 2016 dodatno obrazložiti in dopolniti svoje navedbe ter ovreči navedbe toženke, vendar je sodišče vse nadaljnje dokazne predloge zavrnilo kot nepotrebne, nima vpliva na sprejeto odločitev. Iz zapisnika glavne obravnave z dne 30. 6. 2016 ne izhaja, da je sodišče onemogočilo tožniku dopolnjevanje trditvene podlage. Slednje namreč ni isto kot zavrnitev dokaznih predlogov, kar zmotno enači pritožnik. Poleg tega je imel tožnik možnost v dopolnitvi tožbe podati dodatno argumentacijo in dopolniti svoje navedbe. Tožnik bi moral odgovoriti na toženkina zatrjevanja ter se med drugim opredeliti tudi do njenih navedb, da je razliko sredstev, ki so presegla plačilo oskrbnine, porabila izključno za sanacijo stanovanja L. S. ter njene osebne potrebe (za nakup plenic, garderobe, bencina in priboljškov). Vendar pa se tožnik do teh navedb ni opredelil in jih ni zanikal. Zato v skladu z določbo 214. člena ZPP velja, da se ta dejstva štejejo za priznana. Možnost podajanja navedb in dokazov ni neomejena, zato se pritožnik ne more sklicevati na pričakovanje, da bo imel na "novi obravnavi" priložnost še dodatno argumentirati svoj zahtevek. Ni dolžnost sodišča, da tožniku določno pojasnjuje, katera dejstva mora navesti in na katere trditve toženke mora odgovoriti. To je bilo tožniku tudi ustrezno pojasnjeno v 10. točki obrazložitve izpodbijane sodbe.

7. Čeprav toženka ni predložila dokazil o tem, kateri prilivi naj bi bili njena last, prav tako pa tudi ne dokaza o porabi sredstev, to še ne izključuje uporabe prej navedene določbe 214. člena ZPP o priznanju dejstev. Toženka je v zvezi s tem podala trditve, tožnik pa se nanje ni odzval, zato je prvo sodišče pravilno sledilo toženkinim navedbam in jih štelo za priznana.

8. Ob odsotnosti navedb odločilnih dejstev, ki se nanašajo na protipravnost ravnanja, škodo in vzročno zvezo, je sprejeta odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka pravilna; tožnikovo vztrajanje pri razpisovanju obravnav, kjer bi mu bilo omogočeno dodatno argumentiranje, pa ni utemeljeno. V skladu z določbo 286. člena ZPP mora stranka najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. Ta možnost je bila tožniku dana, poleg tega pa mu je sodišče dalo še dodatno možnost po prvem naroku, da v dopolnitvi tožbe podrobneje pojasni svojo trditveno in dokazno podlago. Temu pa tožnik ni ustrezno zadostil, zato je bil njegov tožbeni zahtevek pravilno zavrnjen.

9. Glede na pojasnjeno pritožba ni utemeljena, podani pa tudi niso razlogi, na katere pritožbeno sodišče, v skladu z določbo 350. člena ZPP, pazi po uradni dolžnosti, zato jo je bilo treba zavrniti in na podlagi 353. člena ZPP potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

10. Pritožnik stroškov pritožbenega postopka ni priglasil, zato pritožbeno sodišče o njih ni odločalo. Odgovor na pritožbo pa ni bistveno pripomogel k reševanju zadeve na pritožbeni stopnji (155. člen ZPP), zato toženka nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom istega zakona).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 214, 286

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
27.12.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEzOTE3