<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sodba I Cpg 624/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2017:I.CPG.624.2017
Evidenčna številka:VSL00005289
Datum odločbe:07.11.2017
Senat, sodnik posameznik:Irena Dovnik (preds.), Andreja Strmčnik Izak (poroč.), Mateja Levstek
Področje:STEČAJNO PRAVO
Institut:izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - domneve o obstoju pogojev za izpodbijanje - subjektivni pogoj izpodbojnosti - insolventnost - vedenje o insolventnosti - vpogled v javno evidenco - finančno stanje dolžnika

Jedro

Pravdni stranki medsebojno nikoli nista poslovali, saj je njuna povezava temeljila izključno na osebnem poznanstvu obeh zakonitih zastopnikov. Tožena stranka zato ni imela nobenega razloga, da bi preko javno dostopnih evidenc preverjala finančno stanje tožeče stranke.

Tožena stranka ni imela nikakršnega razloga (še manj dolžnosti) spremljati poslovanje tožeče stranke in preverjati njeno finančno stanje ter morebitno insolventnost. Tudi (in zgolj) dejstvo, da tožeča stranka ni več plačevala računov za plovilo za zasebno rabo, pa za toženo stranko ni moglo predstavljati utemeljenega razloga za sum insolventnosti tožeče stranke.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožeča in tožena stranka sami nosita stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v Ljubljani zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev pravnih učinkov dogovora o nadomestni izpolnitvi plačila računa toženke 14/2014 z dne 01.07.2014 z izročitvijo v last tožnici solastnega deleža 12/24 motornega čolna Mano marine 25,5 registracija ... ter, da je toženka dolžna tožnici vrniti v last njen solastni delež 12/24 motornega čolna Mano marine 25,5 registracija ... in izstaviti listino z overjenim podpisom zakonitega zastopnika toženke, na podlagi katerega bo možna vzpostavitev prejšnjega lastniškega stanja v vpisniku morskih plovil pori Upravi RS za pomorstvo, Koper, registracija ..., in sicer vpis solastnega deleža 12/24 motornega čolna Mano marine 25,5 registracija..., sicer bo sodba nadomestila listino (I. točka izreka izpodbijane sodbe). Sodišče je zavrnilo tudi podrejeni toženi zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala ugotovitev, da vpis lastninske pravice v vpisniku morskih plovil pri Upravi RS za pomorstvo, Koper, za plovilo registracije ..., vpis solastnega deleža 12/24 motornega čolna Mano marine 25,5 registracija ... na ime tožene stranke po prodajni pogodbi med strankama in po računu št. 124/14 z dne 03.07.2014 ni veljaven ter se razveljavi, v vpisniku morskih plovil pri Upravi RS za pomorstvo, Koper, za plovilo registracije pa se vzpostavi prejšnje stanje vpisa solastnega deleža 12/24 motornega čolna Mano marine 25,5 registracija ... v korist tožeče stranke (II. točka izreka izpodbijane sodbe).

2. Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka ter predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka. Navaja, da je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje, na podlagi česar je nato tudi napačno uporabilo materialno pravo. Iz zaslišanja zakonitega zastopnika tožene stranke M. R. evidentno izhaja, da je tožena stranka vedela za insolventnost tožeče stranke, saj to izhaja iz njegovih ravnanj, ko je plačeval celotne stroške vzdrževanja plovila, misleč, da bo tožeča stranka nosila celotne stroške nekoč v prihodnosti. Sodišče je zagrešilo bistveno kršitev določb ZPP, saj je sodba sama s sabo v nasprotju prav v delu, v katerem je sodišče povzelo izpoved zakonitega zastopnika tožene stranke, da ni bil seznanjen o finančnem stanju tožeče stranke, nato pa je v nadaljevanju (10. točka obrazložitve) zaključilo, da tožena stranka ni vedela za insolventnost tožeče stranke. Sporno je tudi, da je tožena stranka stroške preteklih let fakturirala tožnici v polnem znesku, s čimer je ustvaril terjatev, katero je pobotal s kupoprodajno pogodbo glede solastninskega deleža na plovilu. Podlage za takšno fakturiranje ni bilo, s čimer je izpolnjen pogoj za izpodbijanje iz 272. člena ZFPPIPP.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. Navaja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno sledilo izpovedi zakonitega zastopnika, da za insolventnost tožeče stranke ni vedel. Direktor tožene stranke je vedel, da je finančni položaj zakonitega zastopnika tožeče stranke nekoliko slabši, ni pa vedel za insolventnost tožeče stranke, saj z njo nikoli ni poslovno sodeloval. Dejstvo slabšega finančnega položaja ne pomeni insolventnosti. Navedbe v zvezi s fakturiranjem celotnega zneska stroškov vzdrževanja plovila so nedovoljena pritožbena novota. Tožena stranka je predlagala zavrnitev pritožbe in priglasila stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je primarni in podrejeni tožbeni zahtevek zavrnilo z nosilnim razlogom, da je tožena stranka uspela izpodbiti domnevo obstoja subjektivnega pogoja izpodbojnosti iz 2. točke 3. odstavka 272. člena ZFPPIPP, zaradi česar tožbeni zahtevek ni utemeljen. V ključnih delih sodbe je sledilo izpovedi zakonitega zastopnika tožene stranke M. R., ki je prepričljivo izpovedal, da ni vedel ničesar o finančnem stanju oziroma insolventnosti tožeče stranke, vedel je le, da finančno stanje zakonitega zastopnika tožeče stranke ni posebej dobro, kar pa skladno s sprejetim stališčem v sodni praksi ni enako insolventnosti (prim. I Cpg 801/2016 z dne 08.04.2017 in I Cpg 1352/2016 z dne 22.03.2017).

6. Pritožbeno sodišče se strinja z oceno prvostopenjskega sodišča, da zgolj dejstvo, da je zakoniti zastopnik tožene stranke vedel, da je finančno stanje zakonitega zastopnika tožeče stranke slabše, ne pomeni, da je tožena stranka ob sklenitvi spornega posla vedela za insolventnost tožeče stranke. Pri tem je potrebno upoštevati, da je šlo za obdobje težkih gospodarskih razmer, v katerih težave v poslovanju družb niso bile neobičajne, same težave pa tudi še ne pomenijo insolventnosti družbe. Za odločitev pa je tudi sicer bistveno, da pravdni stranki medsebojno nikoli nista poslovali, saj je njuna povezava temeljila izključno na osebnem poznanstvu obeh zakonitih zastopnikov. Tožena stranka zato ni imela nobenega razloga, da bi preko javno dostopnih evidenc preverjala finančno stanje tožeče stranke. V okviru navedenega je zato mogoče slediti zaključkom izpodbijane sodbe, ki jih pritožbene navedbe s ponavljanjem dotedanjih navedb tudi sicer ne morejo omajati. Tožena stranka ni imela nikakršnega razloga (še manj dolžnosti) spremljati poslovanje tožeče stranke in preverjati njeno finančno stanje ter morebitno insolventnost. Tudi (in zgolj) dejstvo, da tožeča stranka ni več plačevala računov za plovilo za zasebno rabo, pa za toženo stranko ni moglo predstavljati utemeljenega razloga za sum insolventnosti tožeče stranke. Glede na navedeno so neutemeljeni pritožbeni očitki o tem, da je tožena stranka vedela za insolventnost tožeče stranke. Prvostopenjsko sodišče je v izpodbijani sodbi pravilno ugotovilo dejansko stanje in nato tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

7. Pritožbene navedbe v zvezi s fakturiranjem celotnega računa so nedovoljena pritožbena novota ( 1. odstavek 337. člena ZPP). Pravna teorija1 in sodna praksa2 sta zelo jasni: pritožnik v pritožbenem postopku ne sme navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, razen če dokaže, da jih brez svoje krivde ni mogel predlagati najkasneje na prvem naroku, pri čemer nosi dokazno breme glede dokazovanja slednjega. Ničesar od navedenega tožeča stranka v pritožbi ni zatrjevala niti dokazala. V skladu z navedenim so pritožbene navedbe v tem delu neupoštevne.

8. Pritožbeni očitek absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz razloga, da je sodba sama s sabo v nasprotju, je neutemeljen. Tožeča stranka se pri tem sklicuje na 8. točko obrazložitve, v kateri je prvostopenjsko sodišče povzelo izpoved zakonitega zastopnika tožene stranke, da je vedel, da tožeča stranka oziroma njen zakoniti zastopnik nima več toliko del, da bi zmogel vzdrževati plovilo v skladu s svojim lastniškim deležem. Kot je bilo že zgoraj navedeno, zgolj vedenje zakonitega zastopnika tožene stranke o finančnem stanju zakonitega zastopnika tožeče stranke, ne pomeni (ob odsotnosti kakršnihkoli drugih dokazov) vedenja o insolventnosti tožeče stranke. Navedeno je sodišče prve stopnje prepričljivo pojasnilo. Sodba zato ni sama s sabo v nasprotju in zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka ne obstaja.

9. Do preostalih pritožbenih navedb se pritožbeno sodišče ni opredeljevalo, saj v skladu z določbo 1. odstavka 360. člena ZPP te navedbe niso bile odločilnega pomena za odločitev.

10. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

11. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 165. člena ZPP). Odgovor na pritožbo tožene stranke ni prispeval k odločitvi o pritožbi in je bil v tem smislu nepotreben (prim. 1. odstavek 155. člena ZPP), zato je pritožbeno sodišče odločilo, da tožena stranka sama nosi svoje stroške odgovora na pritožbo (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP).

------------------------

1 Zobec, J. v: Pravdni postopek - Zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 237-240.

2 Primerjaj s sodbo Vrhovnega sodišča RS III Ips 190/2008 z dne 07.04.2010.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 272, 272/3, 272/3-2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
27.12.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEzOTE1