VSL Sklep II Cp 2334/2017

Jedro

Izostanek izrecne zavrnitve predlaganih dokazov še ne pomeni, da ni mogoče preizkusiti pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa, kar bi utemeljevalo obstoj kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zadostuje, da so razlogi vključeni v ostale razloge sklepa. Ker za izdajo začasne odredbe zadostuje verjeten obstoj zahtevka, tudi ni podana kršitev pravice do izvajanja dokazov že zgolj zato, ker sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov, četudi se ti nanašajo na odločilna dejstva.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo toženkin ugovor zoper sklep o izdaji začasne odredbe, s katero se ji prepoveduje odtujitev ali obremenitev nepremičnine 001 in 002, se prepoved vknjiži v zemljiško knjigo in začasna odredba traja še 30 dni po izvršljivosti odločbe o glavni stvari.

2. Toženka v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom in z 239. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Ker iz sklepa niso razvidni razlogi, zaradi katerih sodišče ni izvedlo dokazov z zaslišanjem stranke in prič ter postavitvijo izvedenca, ki jih je predlagala pritožnica, je podana bistvena kršitev določb iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker niso bili izvedeni ti dokazi, ji je bila kršena tudi pravica do kontradiktornega postopka in je podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Sodišče je pri odločanju o ugovoru zavzelo stališče o utemeljenosti zahtevka s stopnjo verjetnosti, ki presega fazo postopka zavarovanja z začasno odredbo. Sklep o utemeljenosti (podrednega) zahtevka bi sodišče lahko sprejelo le po izvedbi vseh relevantnih dokazov na glavni obravnavi.

Toženkini ugovori so ostali brez odgovora. Za presojo o verjetnosti terjatve so pomembni ugovori o disenzu glede izjave volje o prodaji, o površini stanovanja kot lastnosti predmeta prodaje, o stanju stanovanja in posledično glede cene kvadratnega metra primerljivega stanovanja. Sodišče se ni izreklo o toženkinih navedbah o nedoločljivi odkupni ceni, o tem, da se ni nepogojno odločila za prodajo, o neprimernosti ponujene kupnine ter o ničnosti 8. člena pogodbe zaradi nedoločljivosti kupnine (spor je o predmetu pogodbe (velikosti in kvaliteti stanovanja) in o pojmu "uradno objavljeni podatki").

Napačno je stališče sodišča, da je za presojo oderuštva pomembno toženkino finančno stanje ob sklenitvi pogodbe. Vprašanje oderuštva se namreč nanaša na prisilo skleniti prodajno pogodbo in ne na dogovor iz leta 2013.

V sklepu ni razlogov o verjetni nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Toženka je v ugovoru navedla, da je agencijam naročila, naj stanovanje umaknejo iz prodaje, da sama ni ponujala stanovanja na trgu in da imata tako tožnica kot njena hči predkupno pravico. Edini razlog, ki je naveden v sklepu, tj. da bi bila tožničina pravica brez začasne odredbe precej otežena, je nesmiseln, ker je na nepremičnini že vknjižena hipoteka.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožničin predlog za izdajo začasne odredbe se nanaša na zavarovanje njene terjatve za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila na podlagi kupoprodajne pogodbe glede stanovanja ID 001 in ID 002.¹ Za ugoditev predlogu mora biti poleg verjetno izkazanega obstoja terjatve verjetno izkazana tudi ena od naslednjih predpostavk: (1) nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, (2) da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, ali (3) da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku (prvi in drugi odstavek 272. člena ZIZ).

6. V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, (1) da sta se pravdni stranki 5. 4. 2013 dogovorili, da lahko tožnica v primeru, če bo toženka zainteresirana za prodajo svoje nepremičnine (stanovanja v stavbi na naslovu G. 3, Z. 4), uveljavi odkupno pravico, (2) da se po 8. členu dogovora cena določi na način, da vsaka od strank pridobi uradno objavljene podatke o ceni petih nepremičnin na območju centra L. v velikosti med 60 m2 in 80 m2 ter na osnovi dobljenih cen določita povprečno ceno za kvadratni meter nepremičnine, na podlagi katere bo izračunana kupnina, (3) da odkupna pravica ni bila vpisana v zemljiško knjigo, (4) da je toženka tožnico v sporočilu z dne 13. 12. 2016 obvestila o nameravani prodaji svoje nepremičnine in nato ponovno in nedvoumno z dopisom z dne 15. 2. 2017, ki ga je tožnica prejela 22. 2. 2017, (5) da je tožnica uveljavila odkupno pravico najkasneje z dopisom z dne 21. 2. 2017, ki ga je toženka prejela 3. 3. 2017 in v katerem je tožnica navedla, da uveljavlja odkupno pravico za 139.708,37 EUR, in priložila podatke iz baze Trgoskop o petih sklenjenih prodajnih pogodbah, (6) da ni izkazano, da bi bila toženka ob sklepanju dogovora o odkupni pravici v slabem finančnem stanju, (7) da je toženka dopis z dne 6. 3. 2017 zaključila z navedbo: "Vaše pisanje tako razumem, da niste pripravljeni stanovanja odkupiti za ponujeni znesek 285.000 EUR in svoje predkupne pravice ne uveljavljate".

7. Sodišče v izpodbijanem sklepu, s katerim je zavrnilo toženkin ugovor zoper sklep o izdaji predlagane začasne odredbe, zaključuje, da je verjetno izkazana utemeljenost podrednega zahtevka za sklenitev kupoprodajne pogodbe, da trditve o toženkinem premoženjskem položaju ob sklenitvi dogovora o odkupni pravici ne izkazujejo oderuškosti pogodbe in da je podana nevarnost, da bo toženka ravnala tako, da bo preprečila ali onemogočila uveljavitev zahtevka.

8. V 27. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa je resda navedeno, da "je podredni tožbeni zahtevek utemeljen", vendar iz ostalih razlogov sklepa izhaja nedvoumen sklep, da je sodišče presojalo, ali je terjatev, uveljavljena z zahtevkom, verjetno izkazana - in ne dokazana. Sicer pa tudi morebitna uporaba previsokega dokaznega standarda toženki ne more biti v škodo.

9. Ker za izdajo začasne odredbe zadostuje, da je obstoj uveljavljene terjatve verjetno izkazan, pred njeno izdajo ni potrebna izvedba vseh dokazov, ki jih predlagata stranki za dokazovanje svojih navedb. Izostanek izrecne zavrnitve predlaganih dokazov še ne pomeni, da ni mogoče preizkusiti pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa, kar bi utemeljevalo obstoj kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zadostuje, da so razlogi vključeni v ostale razloge sklepa. Ker za izdajo začasne odredbe zadostuje verjeten obstoj zahtevka, tudi ni podana kršitev pravice do izvajanja dokazov že zgolj zato, ker sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov, četudi se ti nanašajo na odločilna dejstva.

10. Neutemeljen je očitek, da se sodišče ni izreklo o številnih toženkinih navedbah, podanih v ugovoru zoper sklep o izdaji začasne odredbe. Med pravdnima strankama je sporna vsebina pogodbenega dogovora in pravni pomen toženkinih izjav, podanih v zvezi s prodajo stanovanja. Zaključek sodišča o verjetnem obstoju toženkine obveznosti, da tožnici izda zemljiškoknjižno dovolilo za vknjižbo lastninske pravice na obravnavanem stanovanju na njeno ime, temelji na jezikovnem pomenu sporne določbe dogovora in toženkine izjave o nameravani prodaji stanovanja. Navedeno zadostuje za zaključek o verjetnem obstoju uveljavljene terjatve. S tem, ko se je sodišče izreklo o verjetni vsebini dogovora in toženkine izjave, se je implicitno izreklo tudi o tem, da je toženkino razumevanje dogovora in izjave o nameravani prodaji stanovanja, na katerih temelji zaključke o neobstoju in o ničnosti dogovora o opcijskem upravičenju, manj verjetno. Pritožba ne vzbuja dvoma o pravilnosti navedenega sklepa. Ker se toženkini dokazni predlogi za zaslišanje nje in prič nanašajo na njene trditve o drugačni vsebini pogodbe in drugačnem pomenu njene izjave, s katero je tožnica utemeljevala obstoj odkupne pravice, so po navedenem za odločitev o začasni odredbi nepomembni.

11. Neutemeljen je pritožbeni očitek o zmotnosti stališča izpodbijanega sklepa, da so za presojo o utemeljenosti ugovora oderuške pogodbe pomembne okoliščine ob sklenitvi dogovora o tožničini odkupni pravici. Gre za napako v sklenitveni fazi, na njen obstoj pa ni mogoče sklepati na podlagi okoliščin, ki so nastale po sklenitvi dogovora.

12. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek o neobrazloženosti zaključka, da bi bila v primeru neizdaje začasne odredbe uveljavitev tožničine terjatve verjetno onemogočena ali precej otežena. V sklepu je upoštevano, da toženka vztraja pri stališču, da se niso izpolnile dogovorjene predpostavke za obstoj tožničine odkupne pravice, odtujitev ali obremenitev nepremičnine pa bi realizacijo odkupne pravice onemogočili oziroma precej otežili. Ti razlogi tudi po oceni pritožbenega sodišča zadostujejo za sklep o obstoju navedene predpostavke za izdajo začasne odredbe. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ovrednotilo toženkino navedbo, ki jo ponavlja v pritožbi, da sta obe agenciji umaknili stanovanje iz prodaje. Tudi sklicevanje na obstoječo hipoteko na obravnavani nepremičnini ne daje podlage za drugačen zaključek. Toženka ni izkazala, da dodatna ali drugačne vrste obremenitev ni verjetna, obstoj hipoteke pa sam pa sebi tudi ni ovira za prodajo nepremičnine.

13. Ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče prvotoženčevo pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Odločitev o stroških bo sestavni del končne odločitve v zadevi.

-------------------------------
¹ Tožnica je primarno postavila zahtevka za ugotovitev o obstoju kupoprodajne pogodbe za kupnino 139.708,37 EUR in za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, podredno pa za sklenitev kupoprodajne pogodbe z navedeno vsebino.

Datum zadnje spremembe:

27.12.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 3401/2014
• VSL sklep I Cp 1322/2016
• VSC sklep Cp 389/2009