VSL Sklep II Cp 1402/2017

Jedro

Za nepravdni postopek velja specifična ureditev stroškovnih posledic. Navedeno velja tako za stroške udeležencev kot za skupne stroške glede glavne stvari.

Sodna taksa za predlog sodi med skupne stroške in ne med stroške predlagatelja. V primeru, da bi predlagatelja sodno takso plačala, bi ta postala del skupnih stroškov, o katerih bi bilo treba odločiti. V konkretnem primeru sodna taksa ni bila plačana (predlagatelja sta bila plačila oproščena), zato je odločitev sodišča prve stopnje, da so nasprotni udeleženci predlagateljema dolžni povrniti skupne stroške postopka, ki zajemajo tudi sodno takso, materialnopravno napačna.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v III., IV. in V.točki izreka spremeni tako, da se te pravilno glasijo:

"III. Nasprotni udeleženec A. A. je dolžan predlagateljema B. B. in C. C. povrniti skupne stroške postopka v višini 257,45 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa.

IV. Nasprotna udeleženka Č. Č. je dolžna predlagateljema B. B. in C. C. povrniti skupne stroške tega postopka v višini 257,45 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa.

V. Nasprotna udeleženka D. D. je dolžna predlagateljema B. B. in C. C. povrniti skupne stroške tega postopka v višini 257,45 EUR v roku 15 dni od prejema tega sklepa."

II. Sicer se pritožba zavrne in se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Nasprotni udeleženci nosijo sami svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da sta predlagatelja dolžna sama nositi svoje stroške nepravdnega postopka, svoje stroške nepravdnega postopka so dolžni sami nositi tudi nasprotni udeleženci (I. in II. točka izreka). Glede skupnih stroškov postopka je sodišče odločilo, da so nasprotni udeleženci dolžni predlagateljema povrniti skupne stroške postopka, in sicer vsak nasprotni udeleženec v višini 564,65 EUR v roku 15 dni, pri čemer so dolžni del stroškov predlagateljev v višini 307,20 EUR (vsak) nakazati na podračun Okrajnega sodišča v Ljubljani (III. do V. točka izreka). Predlog nasprotnih udeležencev za povrnitev skupnih stroškov postopka je sodišče zavrnilo (VI. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožujejo nasprotni udeleženci iz vseh pritožbenih razlogov. Sklep izpodbijajo v točkah II do VI izreka in predlagajo spremembo sklepa tako, da sta predlagatelja dolžna kriti vse stroške postopka, vključno s stroški zastopanja nasprotnih udeležencev. Odločitev sodišča prve stopnje je napačna in nepravilna. Predlagatelja sta podala predlog za fizično delitev predmetne nepremičnine. S svojim predlogom nista uspela, saj je sodišče s sklepom z dne 4. 4. 2016 odločilo, da se predmetna nepremičnina razdruži s prodajo stvari in razdelitvijo izkupička po višini solastniških deležev. Ta odločitev je bila potrjena tudi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani. V konkretnem primeru je tako treba na podlagi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) kot subsidiarno uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP) glede povračila stroškov postopka. Uporabiti je treba tudi določbo četrtega odstavka 70. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ), ki določa, da v kolikor fizična delitev ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, sodišče določi civilno delitev predmetne nepremičnine. Sodišče torej predloga ne more zavrniti. Predlagatelja sta bila v postopku neuspešna, zato je zmotno stališče, da morajo nasprotni udeleženci kriti stroške postopka. Kot lex specialis je treba uporabiti določbe ZPP, ki določajo, da sodišče o stroških postopka odloči glede na načelo uspeha. Sodišče je napačno tolmačilo določbe 15. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), saj sodna taksa ne predstavlja skupnega stroška nepravdnega postopka. Nedopustno je, da morajo nasprotni udeleženci plačati sorazmeren del sodne takse, predlagatelja pa sta bila oproščena plačila le-te. Gre za neenako obravnavanje udeležencev, saj nasprotni udeleženci nimajo možnosti, da bi podali predlog za oprostitev plačila sodne takse.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Predlagatelja sta vložila predlog za delitev nepremičnine. Res sta se v postopku zavzemala za fizično delitev nepremičnine, medtem ko je sodišče prve stopnje odločilo, da se nepremičnina razdruži s prodajo stvari in z razdelitvijo izkupička po višini solastnih deležev (civilna delitev). Vendar navedeno ne pomeni, da sta bila v postopku neuspešna in da je treba odločiti o vseh stroških po načelu uspeha. V nepravdnem postopku namreč sodišče odloči o razmerju oziroma stanju, kar je sodišče v konkretnem primeru tudi storilo, na konkreten predlog, kako naj o razmerju oziroma stanju odloči pa sodišče ni vezano.¹

5. Glede stroškov postopka ima ZNP posebne določbe. Prvi odstavek 35. člena ZNP določa, da vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače (torej ZNP ali drug poseben zakon). Zmotna je razlaga nasprotnih udeležencev, da je takšen poseben zakon ZPP. Ta se namreč v skladu s 37. členom ZNP smiselno uporablja le takrat, ko z ZNP ali drugim zakonom ni določeno drugače. V primeru, ko se nepravdni postopek zaključi z ureditvijo razmerja (kot v konkretnem primeru) velja za nepravdni postopek specifična ureditev stroškovnih posledic. Navedeno velja tako za stroške udeležencev kot za skupne stroške glede glavne stvari. Sodišče prve stopnje pa je ZPP smiselno pravilno uporabilo v zvezi s stroški s predlogom za izdajo začasne odredbe, ki je bil zavrnjen (za takšen primer specifična ureditev stroškovnih posledic ni uporabna). Sodišče prve stopnje je ob povedanem pravilno odločilo o stroških udeležencev v skladu s prvim odstavkom 35. člena ZNP ter o stroških z začasno odredbo (izpodbijani II. in VI. točka izreka).

6. Glede skupnih stroškov, o katerih je bilo odločeno v III. do V. točki izreka, je pritožba delno utemeljena. Neutemeljena je sicer pritožbena navedba, da sodna taksa ni skupni strošek. Nasprotno, po ustaljeni sodni praksi sodna taksa za predlog sodi med skupne stroške in ne med stroške predlagatelja.² V primeru, da bi predlagatelja sodno takso plačala, bi ta postala del skupnih stroškov, o katerih bi bilo treba odločiti. V konkretnem primeru sodna taksa ni bila plačana (predlagatelja sta bila plačila oproščena), zato je odločitev sodišča prve stopnje, da so nasprotni udeleženci predlagateljema dolžni povrniti skupne stroške postopka, ki zajemajo tudi sodno takso, materialnopravno napačna. Predlagatelja lahko zahtevata le povračilo tistih skupnih stroškov, ki sta jih plačala, to pa so v konkretnem primeru stroški za delo sodnega izvedenca. Pravilno torej skupni stroški postopka znašajo 1.287,23 EUR in jih je dolžan vsak udeleženec nositi v deležu 1/5 (glede na solastniške deleže - 126. člen ZNP) oziroma vsak v višini 257,45 EUR. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje temu ustrezno spremenilo odločitev sodišča prve stopnje v III. do V. točki izreka, tako da je vsak od nasprotnih udeležencev predlagateljema dolžan povrniti 257,45 EUR skupnih stroškov postopka (358. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). V ostalem je ob povedanem pritožba neutemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu sklep sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

7. Glede sodne takse bo moralo sodišče prve stopnje v nadaljevanju postopati v skladu s 15. členom ZST-1.

8. V skladu s prvim odstavkom 35. člena ZNP nosijo nasprotni udeleženci sami svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------
¹ Vezano je na predlog glede opisa razmerja oziroma stanja, o katerem naj odloči (21. člen ZNP).
² Glej npr. sklep VSL II Cp 1471/2015, sklep VSL II Cp 1275/2016.

Datum zadnje spremembe:

27.12.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cp 2529/2018
• VSL Sklep II Cp 2149/2019
• VSC Sklep I Cp 25/2019