VSL Sklep I Cp 997/2017

Jedro

Razlog za obnovo postopka po 9. točki 394. člena ZPP je pravnomočno spremenjena ali razveljavljena oziroma odpravljena odločba, na katero se opira sodna odločba, na katero se nanaša predlog za obnovo postopka, ne pa zgolj okoliščina, da je bila (v konkretnem primeru) odločba z dne 13. 3. 1964 nepravilno vročena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne v delu, ki se nanaša na I. točko izpodbijanega sklepa o dovolitvi obnove postopka ter o razveljavitvi 1. in 3. točke izreka sodbe P 2247/2008-I z dne 10. 9. 2010, v zvezi s sodbo I Cp 3736/2011 z dne 15. 2. 2012, in na II. točko izpodbijanega sklepa ter se v tem obsegu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. I. točka izpodbijanega sklepa se razveljavi v obsegu, ki se nanaša na dovolitev obnove postopka in razveljavitev 2. točke izreka sodbe P 2247/2008-I z dne 10. 9. 2010.

III. Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 699,98 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom dovolilo obnovo postopka ter razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje P 2247/2008-I z dne 10. 9. 2010 v zvezi s sodbo pritožbenega sodišča I Cp 3736/2011 z dne 15. 2. 2012 (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožene stranke v znesku 3.496,10 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka, ki uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sklep tako, da zavrne predlog za obnovo postopka. Navaja, da se zastavlja vprašanje, ali nepravilna vročitev upravne odločbe z dne 13. 3. 1964 predstavlja zakonski pogoj za obnovo postopka. Ta odločba je bila realizirana z gradnjo večstanovanjske stavbe na R. 9 in 11 v L. Iz izvedenskega mnenja geodetinje S. B. izhaja, da 75 m2 zemljišča, odmerjenega s parcelacijo v letu 1963, danes predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi R. 9 - 11. Nepravilna vročitev upravne odločbe ne predstavlja zakonskega pogoja za obnovo postopka. Zmotno je stališče sodišča, da tožencu ni mogoče očitati neskrbnosti. Tožencu je kupoprodajno pogodbo in aneks pripravil njegov odvetnik M. S., ki se je ob sestavljanju listin dokopal do sklepa o dedovanju O 182/58 po pokojni T. G. To pomeni, da sta toženec in odvetnik poznala vsebino tega sklepa o dedovanju. Toženec se je z dejstvom smrti T. G. pred izdajo upravne odločbe z dne 13. 3. 1964 seznanil že ob sklepanju pravnega posla o nakupu nepremičnin v letu 2000 in 2001. Zato je napačno stališče sodišča, da je toženec v septembru 2012 naključno izvedel, da je bila navedena upravna odločba pomotoma vročena soimenjakinji toženčeve pravne prednice. Iz historičnega zemljiškoknjižnega izpiska izhaja, da se je na podlagi navedene upravne odločbe poočitila poprava mejne črte parc. št. 127 in se je razlika 75 m2 pripojila k parc. št. 130/1. Toženec se je lahko s tem, da odločba ni bila vročena pravi naslovnici, seznanil že v rednem postopku in bi to nedoslednost s primerno skrbnostjo lahko uveljavil še pred koncem prejšnjega postopka. Sodišče ni obrazložilo, da bi lahko bila za toženca izdana ugodnejša odločba, če bi bila dejstva oziroma dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Toženec je ugovor aktivne legitimacije prvič podal v vlogi z dne 17. 11. 2009, kar je bilo prepozno. Del parc. št. 130/1 v izmeri 32 m2 predstavlja gradbeno parcelo oziroma skupno funkcionalno zemljišče stanovanjskega bloka R. 9 - 11, zato bi toženec moral zatrjevati in izkazati, da se ta del zemljišča nahaja prav na delu, na katerem opustitev posegov zahteva tožeča stranka. Takšnih trditev ni podal. Sodišče ni ocenilo nasprotujočih trditev toženca v glavnem postopku s trditvami, ki jih je podal v predlogu za določitev pripadajočega zemljišča v zadevi III N 618/2015. V nepravdnem postopku je trdil, da parc. št. 130/1 predstavlja pripadajoče zemljišče k njegovi enostanovanjski stavbi, v pravdnem postopku pa je trdil, da predstavlja funkcionalno zemljišče stavbe R. 9 - 11. Toženec ni naključno izvedel za nove dokaze, za kar je vedel že v času prvega postopka. Ničnost dela upravne odločbe z dne 13. 3. 1964 ni novo dejstvo, ki bi lahko vplivalo na prej sprejeto odločitev sodišča.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Razlog za obnovo postopka po 9. točki 394. člena ZPP je pravnomočno spremenjena ali razveljavljena oziroma odpravljena odločba, na katero se opira sodna odločba, na katero se nanaša predlog za obnovo postopka, ne pa zgolj okoliščina, da je bila (v konkretnem primeru) odločba z dne 13. 3. 1964 nepravilno vročena. Tožnica je utemeljevala svoj zahtevek na 92. členu SPZ, pri čemer je bilo v prvem postopku ugotovljeno, da je tožnica zemljiškoknjižna lastnica parc. št. 130/1 ter da toženec zaseda sporni del te nepremičnine (opredeljen v skici izvedenca M. M. z dne 11. 6. 2010), ki je pred parcelacijo v letu 1963 bil sestavni del parc. št. 127, po parcelaciji pa se je pripojil k parc. št. 130/1. Tožničina trditev, da naj bi bil sporni del parc. št. 130/1, ki ga zaseda toženec, sedaj del pripadajočega zemljišča k stavbi R. 9 - 11, Ljubljana, oziroma več stavbam (in torej v solastnini etažnih lastnikov, ne pa last tožeče stranke), v ničemer ne "zmanjšuje" utemeljenosti predloga za obnovo postopka (kvečjemu bi lahko bila ta okoliščina razlog za neutemeljenost tožbenega zahtevka po 92. členu SPZ).

6. Prvo sodišče je pravilno ugotovilo, da tožencu ni mogoče očitati neskrbnega ravnanja v prvem postopku. Pritožbeno sodišče se v tem delu v izogib ponavljanju sklicuje na razloge izpodbijanega sklepa, v katerih je zajet tudi odgovor na pritožbeno kritiko te ugotovitve prvega sodišča. Tožnica ni dokazala, da bi toženec že v prvem postopku vedel za napačno vročitev odločbe z dne 13. 3. 1964 soimenjakinji njegove pravne prednice. Historični zemljiškoknjižni izpisek z dne 20. 12. 2000 nima nobenega pomena za izkazovanje nepravilne vročitve odločbe z dne 13. 3. 1964. Razen tega je bistveno predvsem to, da je bila odločba z dne 13. 3. 1964 v relevantnem delu za to pravdo izrečena za nično po pravnomočno končanem pravdnem postopku s sodbo P 2247/2008-I z dne 10. 9. 2010, ki se je opirala na navedeno odločbo z dne 13. 3.1964.

7. Očitana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni bila storjena, saj odločitev prvega sodišča ne temelji na 10. točki 394. člena ZPP. Prepozno uveljavljan toženčev ugovor aktivne legitimacije v prvem postopku nima nobenega pomena za ta postopek glede na značaj oziroma vsebino uveljavljanega obnovitvenega razloga po 9. točki 394. člena ZPP. Tožnica ni oporekala temu, da toženec poseduje (le) tisti del parc. št. 130/1, ki je bil pred pripojitvijo v letu 1964 sestavni del parc. št. 127 oziroma to med strankama ni bilo sporno. Toženčeve navedbe v zadevi III N 618/2015 nimajo nobenega pomena za odločitev o predlogu za obnovo postopka. Ostale pritožbene trditve niso odločilnega pomena, zato pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP).

8. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter v delu, kot je to razvidno iz izreka tega sklepa, potrdilo izpodbijani sklep prvega sodišča (2. točka 365. člena ZPP).

9. Iz vsebine predloga za obnovo postopka je razvidno, da se je nanašal le na odločitev v 1. in 3. točki sodbe P 2247/2008-I z dne 10. 9. 2010, ne pa tudi na zavrnilni del te sodbe v 2. točki izreka (toženec za to tudi ni imel pravnega interesa). V tem delu je torej sodba pravnomočna in ni predmet postopka po predlogu za obnovo postopka. Prvo sodišče je zato z dovolitvijo obnove postopka in razveljavitvijo sodbe, ki se nanaša na 2. točko pravnomočne sodbe z dne 10. 9. 2010, odločalo o pravnomočno razsojeni stvari. Ker mora sodišče po uradni dolžnosti paziti, ali je stvar pravnomočno razsojena (2. točka 319. člena ZPP), je pritožbeno sodišče v tem delu razveljavilo izpodbijani sklep.

10. Tožnica je dolžna povrniti tožencu stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP). Te predstavlja nagrada za odgovor na pritožbo, odmerjena v skladu z OT 2003, in povečana za DDV, kot je to razvidno iz priznanih postavk stroškovnika v odgovoru na pritožbo. V primeru zamude je tožnica dolžna plačati tudi zakonske zamudne obresti.

Datum zadnje spremembe:

27.12.2017

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep Cp 150/2022
• VSL sodba in sklep I Cp 235/2010
• Sodba I Up 276/99