VSL Sodba I Cp 1794/2017

Jedro

Tožena stranka je v ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine le trdila, da ne ve zakaj gre, ker ni dobila listin in ker ne dolguje ničesar. Ko je tožeča stranka dopolnila tožbo in poslala vse priloge, kar je toženec z vsemi ustreznimi opozorili prejel, ni odgovoril. Zato je sodišče utemeljeno štelo, da je možno odločati na podlagi predloženih pisnih dokazov in je ravnalo po drugem odstavku 454. člena ZPP ter ni opravilo glavne obravnave.

Izrek

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki 214,18 EUR stroškov pritožbenega postopka, v roku petnajst dni od prejema te odločbe in v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 14. 10. 2015 in naložilo nadaljnje pravdne stroške tožeče stranke v znesku 292,41 EUR.

2. Proti tej sodbi vlaga pritožbo tožena stranka. Sodišče je izdalo sodbo brez glavne obravnave in zaslišanja toženca. Toženec bi na zaslišanju potrdil svoje navedbe iz ugovora, ko je predlagal svoje zaslišanje in s tem dejansko predlagal izvedbo naroka. Z izdajo sodbe brez naroka pa je sodišče onemogočilo tožencu, da poda svojo dokončno trditveno podlago in s tem mu je odvzelo pravico dokazovati svoje trditve. Njegove trditve glede obstoja terjatev so diametralno nasprotne. Zaključek sodišča iz točke 11, da tožena stranka ni prerekala višine zahtevka je protispisen. Toženec je v ugovoru zapisal, da "je prepričan, da upniku ne dolguje ničesar". To je v nasprotju z listino. Tožena stranka je prerekala obstoj terjatev, sodišče pa je v nasprotju z zakonitimi določili izdalo sodbo brez naroka in brez izvajanja dokazov. Tožena stranka pa ni imela možnosti podajati navedb do konca prvega naroka in je bila s tem zagrešena absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka.

3. Na vročeno pritožbo je tožeča stranka odgovorila. Najprej sporoča sodišču, da je spremenjen naziv firme na B., d. d., vsi ostali podatki so isti. Predlaga zgodovinski izpisek iz sodnega registra. V pritožbi toženec priznava, da je prejel dopolnitev tožbe in da ni odgovoril. Ugovor je bil pavšalen in dolžnik ni navedel ničesar o vsebini verodostojnih listin. Te listine je prejel v dopolnitvi tožbe. V sporu majhne vrednosti ni mogoče odgovoriti še do konca prvega naroka, ampak mora stranka vse predlagati v odgovoru na tožbo in eni pripravljalni vlogi. Toženec ni prerekal višine dolga. Priglaša stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožena stranka v pritožbi trdi, da je sodišče prve stopnje izdalo sodbo brez glavne obravnave in s tem kršilo bistvene določbe ZPP. Meni, da je je predlagal svoje zaslišanje v ugovoru zoper sklep o izvršbi in s tem, ko je navedel, da ne dolguje ničesar, prerekal višino terjatve. Sodišče prve stopnje pravilno opozarja, da je postopek tekel po določbah ZPP o sporu majhne vrednosti (442. člen in naslednji ZPP). Gre za spor, ki ne presega 2.000,00 EUR (443. člen ZPP). V teh postopkih je postopanje sodišča po prejemu odgovora na tožbo oziroma v našem primeru ugovora proti sklepu o izvršbi in po razveljavljenem sklepu, ravnalo kot v pravdnem postopku, ko je vložena tožba (62. člen ZIZ in 180. člen ZPP). Zato je po pozivu sodišča tožeča stranka podala dopolnitev tožbe (list. št. 29) in priložila priloge. Vse to je bilo vročeno toženi stranki s pozivom v sporu majhne vrednosti (povratnica pripeta k list. št. 33). V pozivu je med drugim sodišče seznanilo toženca (vročeno je bilo pooblaščencu, ki ima državni pravniški izpit), da teče postopek po postopku o sporih majhne vrednosti. Sodišče ga je opozorilo, da se postopek izvaja na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj (450. člen) in natančno opozorilo, koliko vlog in obveznosti v zvezi s predloženimi dokazi, morata stranki v določenem roku vložiti na sodišče (vsebina poziva na list. št. 31). Dejstvo in dokazi, ki jih stranka navaja v vlogah, ki niso navedene v tem pozivu, se ne upoštevajo (453. člen ZPP). Opozorjena je bila tožena stranka tudi na dejstvo, da mora biti vloga obrazložena, sicer se šteje, da ni vložena. Iz obrazložitve mora izhajati, ali tožena stranka nasprotuje zahtevku in zakaj (prvi odstavek 278. člena ZPP). Tožena stranka je bila tudi opozorjena na dolžnosti iz drugega odstavka 278. člena in 451. člena ZPP.

6. Po prejemu dopolnitve tožbe z vsemi prilogami, tožena stranka ni vložila pripravljalne vloge, kaj šele dokazov.

7. Ob takem stanju spisa in ugovoru tožene stranke, ki ni prerekal navedb tožeče stranke iz dopolnitve in predloženih listin, je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo, da gre za položaj iz drugega odstavka 454. člena ZPP. Stranka mora v sporu majhne vrednosti predlagati razpis naroka za glavno obravnavo, če meni, da gre za sporno dejansko stanje oziroma so druge ovire za izdajo odločbe brez naroka (454. člen ZPP). Tega tožena stranka ni predlagala. Sodišče prve stopnje je sledilo tožeči stranki glede podlage o obstoju terjatev tožeče stranke do tožene stranke (razlogi sodbe iz točke 7 do 10). Tožena stranka torej ni prerekala navedb in dokazov iz dopolnitve tožbe, zato je sodišče utemeljeno sklepalo, da tožena stranka ni prerekala teh dejstev. V ugovoru je namreč trdila, da z verodostojnimi listinami ni seznanjena in ne ve za katere listine dejansko gre in zakaj jih je upnik izdal ter, da je prepričana, da ne dolguje ničesar. Ko pa je upnik (tožeča stranka) dopolnil tožbo in predložil dokaze, pa na to več ni odgovarjala oziroma teh navedb in dejstev ni več prerekala. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ravnalo po drugem odstavku 454. člena ZPP in presojalo dejansko stanje na podlagi dopolnitve tožbe in predloženih listin tožeče stranke, kar ni bilo prerekano. Zato je tudi utemeljeno štelo, da zaslišanje toženca ni potrebno, saj teh dejstev ni prerekal. Zmotno meni pritožba, da je toženec prerekal višino tožbenega zahtevka, ko je v ugovoru napisal, "da ne dolguje ničesar". V prvem delu ugovora je namreč trdil, da ni seznanjen z verodostojnimi listinami in ne ve, zakaj gre. Ko pa mu je bilo vse vročeno, tega ni več prerekal. Toženec tudi v pritožbi ne navede, kaj bi v domnevnem zaslišanju povedal in samo nesubstancirano navede, da bi bile te trditve diametralno nasprotne.

8. Tako se izkaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo očitanega absolutne in bistvene kršitve določb ZPP iz 10. točke drugega odstavka 339. člena in iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pritožbeno sodišče pa tudi ugotavlja, da je bilo na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja materialno pravo pravilno uporabljeno. Zato je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

9. Na vročeno pritožbo je tožeča stranka odgovorila in zaznamovala stroške za sestavo, 2 % materialnih stroškov in 22 % DDV. To znese 375 točk, 7,5 točk in po vrednosti točke 0,459 EUR, 175,56 EUR. Ob prištetem DDV, znesejo stroški tožeče stranke v pritožbenem postopku 214,18 EUR.

Datum zadnje spremembe:

19.12.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba I Cp 948/2018
• VSL Sodba II Cpg 590/2019
• VSL Sodba II Cpg 834/2017