<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sodba IV Cp 2127/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2017:IV.CP.2127.2017
Evidenčna številka:VSL00005233
Datum odločbe:04.10.2017
Senat, sodnik posameznik:Bojan Breznik (preds.), Alenka Kobal Velkavrh (poroč.), Majda Irt
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
Institut:zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - korist mladoletnega otroka - izvedensko mnenje

Jedro

Zaradi odločitve kateremu od staršev naj se otrok zaupa v vzgojo in varstvo, mora sodišče ugotoviti in upoštevati okoliščine, na podlagi katerih oceni, pri katerem od staršev bo otrok imel boljše možnosti za osebnostni razvoj. Sodišče strokovnega znanja za ugotavljanje teh odločilnih okoliščin nima, zato jih mora ugotoviti z izvedencem.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je mladoletnega A. dodelilo v varstvo in vzgojo očetu (I. točka izreka). Med materjo in mladoletnim A. je določilo stike (II. točka izreka) ter mater zavezalo k plačevanju preživnine v znesku 150,00 EUR mesečno od 1. 6. 2016 dalje (III. točka izreka). Preživnino, ki jo je bil dolžan za mladoletnega sina plačevati oče na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani N 360/2004 z dne 21. 3. 2005, je od 1. 6. 2016 dalje ukinilo (IV. točka izreka). Tožničin tožbeni zahtevek je v celoti zavrnilo (V. točka izreka) ter sklenilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške pravdnega postopka (VI. točka izreka).

2. Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku1 pritožuje tožnica. Meni, da je odločitev sodišča v nasprotju z interesi otroka. Kot je bilo ugotovljeno, žena toženca odklanja sprejem mladoletnega A. v stanovanje k tožencu, zato bo otrok tudi v bodoče ostajal v varstvu pri dedku in bo imel z očetom in materjo le stike. Sodišče ni izvedlo dokaza z zaslišanjem toženčeve žene, zato je ostalo dejansko stanje v bistvenih okoliščinah zmotno ugotovljeno. Izvedenka ni ovrgla trditve tožnice, da otrok in dedek slabo skrbita za vzgojo otroka. Opozarja, da je iz poročila CSD z dne 14. 2. 2012 razvidno, da oče in dedek vpričo otroka ponižujeta tožnico, ter da je iz potrdila Društva ... z dne 7. 12. 2011 razvidno, da je toženec fizično obračunaval z otrokom in da tudi dedek z njim grdo ravna. Iz poročila Osnovne šole A. z dne 24. 6. 2016 in poročila Osnovne šole B. z dne 8. 5. 2017 izhaja, da ima otrok velike težave v šoli in da v šolo ne prihaja z domačimi nalogami. Meni, da je stališče izvedenke in sodišča, da je otroka potrebno dodeliti očetu, ker odklanja stike z mamo, zmotno, saj je očitno, da sta oče in dedek otroka zmanipulirala tako, da stike z materjo odklanja.

3. Toženec je na pritožbo odgovoril in predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka in je glede vseh pravno relevantnih dejstev v obrazložitvi izpodbijane sodbe na podlagi vzorno izvedenega dokaznega postopka podalo obširne, prepričljive in na dokazih temelječe razloge, na podlagi katerih je sprejelo pravilno in z 8. členom ZPP skladno dokazno oceno ter je o tožbenem in o nasprotnem tožbenem zahtevku materialnopravno pravilno odločilo. Pritožbeni pomisleki pravilnosti zaključkov sodišča prve stopnje ne omajajo in so neprepričljivi, nanje pa je v pretežnem delu tudi že odgovorilo sodišče prve stopnje. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema ugotovitve in obrazložitev prvega sodišča in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje in glede na pritožbene navedbe le še dodaja.

6. Osnovno materialnopravno izhodišče za odločanje o tem, kateremu od staršev naj bo otrok zaupan v varstvo in vzgojo, so koristi otroka. Pravni standard koristi otroka je vrednostni pojem, ki ga je treba konkretizirati z upoštevanjem vseh okoliščin posameznega primera. Za konkretizacijo daje zakon le splošno izhodišče. Drugi odstavek 5.a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih2 določa, da delajo starši v otrokovo korist, če zadovoljujejo njegove materialne, čustvene in psihosocialne potrebe z ravnanjem, ki ga okolje sprejema in odobrava in ki kaže na njihovo skrb in odgovornost do otroka ob upoštevanju njegovih osebnostnih želja. Zaradi odločitve kateremu od staršev naj se otrok zaupa v vzgojo in varstvo, mora sodišče ugotoviti in upoštevati okoliščine, na podlagi katerih oceni pri katerem od staršev bo otrok imel boljše možnosti za osebnostni razvoj. Sodišče strokovnega znanja za ugotavljanje teh odločilnih okoliščin nima, zato jih mora ugotoviti z izvedencem.

7. Izvedeniško mnenje sodne izvedenke dr. N. H. je jasno, popolno in skladno z ostalimi raziskanimi okoliščinami. Izvedenka je v pisno izdelanem mnenju izčrpno in argumentirano odgovorila na vsa vprašanja sodišča, ob ustni podaji mnenja pa je odgovorila tudi na podane pripombe tožnice. Ker v izvedeniškem mnenju ni nasprotij in pomanjkljivosti oziroma utemeljenega dvoma v pravilnost podanega mnenja, potrebe po postavitvi drugega izvedenca ni bilo.

8. Razlogi sodišča prve stopnje, zakaj je pretehtala odločitev, da se otrok dodeli očetu, so jasni in prepričljivi in niso oprti le na strokovno mnenje sodne izvedenke, specialistke klinične psihologije, temveč tudi na mnenje CSD in nenazadnje je prvo sodišče pravilno upoštevalo tudi izraženo željo mladoletnega A., ki je bil v času odločanja star že 13 let, da ostane, tako kot je sedaj, torej da živi z dedkom in da zanj skrbita skupaj z očetom.

9. Kot je poudarilo sodišče prve stopnje, rešitev, da otrok živi pri dedku, toženec pa v sodelovanju z otrokovim dedkom vsakodnevno zadovoljuje otrokove potrebe ni idealna, je pa v dani situaciji navedena rešitev v otrokovo največjo korist. Dejstvo je, da se je tožnica v aprilu 2016 odselila ter starševsko odgovornost prepustila otrokovemu očetu in dedku, ki od takrat naprej vsakodnevno skrbita za zadovoljevanje otrokovih potreb. Trenutno pa je, kot izhaja iz izvedeniškega mnenja, otrok preveč ranljiv, da bi ga premestili v drugo okolje npr. v rejništvo, v zavod ali dodelilo tretji osebi3.

10. Sodišče prve stopnje se je s pomočjo izvedenke opredelilo tudi do pritožbenih navedb glede poročila CSD z dne 14. 2. 2012 ter potrdila Društva ... z dne 7. 12. 2011, prav tako se je opredelilo tudi do dejstva, da je otrok v šoli težaven. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša s stališčem prvega sodišča, da vzrok otrokovih vedenjskih kot čustvenih težav, ki se bile pri otroku prisotne že v času, ko je bil pri tožnici, ni zatrjevano dejstvo, da toženec in dedek za otroka slabo skrbita.

11. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo dokazni predlog z zaslišanjem toženčeve žene, saj je sodišče sprejelo tožničino navedbo, da toženčeva žena nasprotuje preselitvi otroka k tožencu, tožnica pa v pritožbi ne pojasni, v čem bi izvedba tega dokaza pripomogla k boljši razjasnitvi dejanskega stanja. Sicer pa, kot se je izkazalo tekom postopka, se topli tudi odnos otroka s toženčevo ženo, saj oče ob vikendih otroka že jemlje k sebi domov.

12. Po prepričanju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje sprejelo materialnopravno pravilno odločitev, da koristi mladoletnega A. narekujejo njegovo zaupanje v vzgojo in varstvo očetu.

13. Z izpodbijano odločitvijo je bilo tudi odločeno o stikih in preživnini za mladoletnega A. Tega dela tožbe tožnica argumentirano ne izpodbija. Pritožbeno sodišče je zato opravilo le preizkus po uradni dolžnosti in ugotovilo, da je sodišče prve stopnje tudi pri tej odločitvi materialno pravo pravilno uporabilo.

14. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

15. Pritožnica s pritožbo ni uspela, odgovor na pritožbo pa v ničemer ni pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča. Zato je pritožbeno sodišče sklenilo, da krije vsaka stranka svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 155. člena ZPP).

-------------------------------
1 V nadaljevanju ZPP
2 V nadaljevanju ZZZDR
3 Iz zapisnikov CSD je razvidno, da tožnica nima vzgojne moči in da je sama izrazila možnost, da bi za otroka skrbel nekdo tretji


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 8
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (1976) - ZZZDR - člen 5a, 5a/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
15.12.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEzNjk1