VSL Sodba I Cpg 1393/2016

Jedro

Pravdni stranki sta sklenili prodajno pogodbo. Tožeča stranka je svojo obveznost izročitve naročenih stvari izpolnila, tožena stranka pa svoje obveznosti plačila kupnine ni izpolnila v celoti. Zato ji je sodišče prve stopnje utemeljeno naložilo, naj zamujeno obveznost izpolni in tožeči stranki povrne stroške postopka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 100658/2015 z dne 1. 9. 2015 v 1. in 3. odstavku izreka sklepa (točka I izreka). Toženi stranki je naložilo,naj tožeči stranki plača pravdne stroške v višini 538,71 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II izreka).

2. Zoper sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev postopka (pritožbeni razlogi po 1. in 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka (prodajalka) je v postopku navajala, da je toženi stranki prodala pomivalni stroj UC-M z dodatno opremo ter mehčalec v skupni vrednosti 4.911,83 EUR. Račun je bil delno poravnan z dvemi plačili v višini 800,00 EUR. Od tožene stranke (kupke) je s tožbo zahtevala plačilo kupnine v znesku 4.111,83 EUR po računu št. 352536 z dne 20. 5. 2015, izdanem na podlagi dobavnice z dne 12. 5. 2015 in naročilnice z dne 11. 5. 2015. Predmet pogodbe je bil toženi stranki izročen 12. 5. 2015 v lokalu K., G. Na delovanje predmeta tožena stranka ni imela pripomb. Kasneje sta se pravdni stranki dogovarjali o povratnem odkupu stroja, vendar do dogovora ni prišlo (pripravljalna vloga tožeče stranke z dne 11. 3. 2016, list. št. 39 - 41).

6. Neresnične so pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe ni pojasnilo, od kod izhaja višina vtoževanega zneska, ki naj bi ga tožena stranka morala plačati. Sodišče prve stopnje je v 6. točki obrazložitve izčrpno ugotovilo vsa dejstva v zvezi s sklenitvijo prodajne pogodbe med strankama, dobavo pomivalnega stroja in mehčalca ter izpolnitvijo obveznosti dobave tožeče stranke in neizpolnitvijo obveznosti plačila za dobavljeno blago na strani tožene stranke. Izrecno je tudi ugotovilo, da se račun glasi na znesek 4.911,83 EUR in da je dolžna tožena stranka, glede na plačili v skupnem znesku 8.00,00 EUR, plačati tožeči stranki za dobavljeno blago po izstavljenem računu št. 352257 z dne 19. 5. 2015 še znesek 4.111,83 EUR, ki predstavlja razliko med celotno vrednostjo računa in plačanim zneskom. Pavšalne pritožbene navedbe o kršitvi pravic iz 22. člena Ustave in 6. člena EKČP so povsem brezpredmetne. Odločba sodišče prve stopnje je v zadostni meri obrazložena in razumljiva prav vsakemu odraslemu bralcu.

7. Neutemeljeni so tudi pritožbeni očitki v zvezi s kršitvijo pravil postopka zaradi neizvedbe dokaza z zaslišanjem strank in neobrazložitvijo zavrnitve tega dokaznega predloga. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe pojasnilo, da izvedba dokaza z zaslišanjem strank ni bila potrebna, saj se je sodišče prve stopnje na podlagi listinskih dokazov v zadostni meri prepričalo o obstoju pravno relevantnih dejstev, na podlagi katerih je utemeljilo svojo odločitev. Ne držijo torej pritožbene navedbe, da sodišče prve stopnje odločitve v tem delu ni obrazložilo. Tožena stranka v pritožbi tudi ni pojasnila, v zvezi s katerim pravno odločilnim dejstvom je predlagala zaslišanje zakonitega zastopnika tožene stranke, o čem naj bi ta izpovedal ter kako naj bi to vplivalo na pravilnost odločitve. Pritožba je tudi v tem delu povsem pavšalna in neutemeljena.

8. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje dejanskim ugotovitvam in materialnopravnim stališčem sodišča prve stopnje. Pravdni stranki sta sklenili prodajno pogodbo (1. odstavek 435. člena OZ). Tožeča stranka je svojo obveznost izročitve naročenih stvari izpolnila, tožena stranka pa svoje obveznosti plačila kupnine ni izpolnila v celoti. Zato ji je sodišče prve stopnje utemeljeno naložilo, naj zamujeno obveznost izpolni in tožeči stranki povrne stroške postopka.

9. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP). Sodišče je odgovarjalo zgolj na pritožbene razloge, ki so po njegovi oceni odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

10. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške. Izrek o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.

Datum zadnje spremembe:

14.12.2017

Podobni dokumenti:

• Sodba II Ips 380/98
• Sodba II Ips 1000/2006
• Sodba II Ips 231/93