VSL sklep Cst 561/2017

Jedro

Ni mogoče vsakega ravnanja, ki bi lahko predstavljalo kaznivo dejanje, opredeliti po tretjem odstavku 399. člena ZFPPIPP (generalna klavzula). Res je pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisana, ovira za odpust obveznosti. Vendar pa niti takšna obsodba ne predstavlja ovire, če se do poteka preizkusnega obdobja izpolnijo pogoji za njen izbris iz kazenske evidence. Sodišče prve stopnje mora namreč ob odločanju o začetku postopka za odpust obveznosti presoditi, kdaj bo potekel čas, po poteku katerega se ta obsodba izbriše. Če rok za izbris obsodbe poteče prej kot v petih letih (najdaljše preizkusno obdobje), ta obsodba ni ovira za začetek postopka odpusta. Iz navedenih zakonskih določb izhaja, da zgolj to, da je dolžnik v času pred začetkom stečajnega postopka storil kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, še ne pomeni avtomatično tudi ovire za odpust - to predstavlja le v primeru, če obsodba v času preizkusnega obdobja ne more biti izbrisana iz kazenske evidence.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovor proti odpustu obveznosti zavrne v delu, ki se nanaša na ustavitev postopka odpusta obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek odpusta obveznosti in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Zoper navedeni sklep se pritožuje stečajni dolžnik zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za odpust obveznosti ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Predlaga tudi izločitev sodnice.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Ker je o izločitvi sodnice M. P. že odločilo Okrožno sodišče v Mariboru in sicer tako, da je dolžnikovo zahtevo za njeno izločitev zavrnilo, pritožnik pa ne navaja, da se je zoper to odločitev pritožil, višje sodišče o tem predlogu ni odločalo.

5. Ne drži pritožbena trditev, da je sodišče prve stopnje ob obravnavi predloga za odpust obveznosti odločilo, da je dolžnik kriv za očitano mu kaznivo dejanje, čeprav o tem še ni pravnomočno odločilo kazensko sodišče ter s tem kršilo domnevo nedolžnosti. Sodišče prve stopnje je namreč poudarilo, da le pravnomočna obsodilna sodba za kaznivo dejanje pomeni oviro za odpust, vendar pa je ocenilo, da je utemeljen upnik ugovor, ki temelji na generalni klavzuli, ta pa opredeljuje zlorabo pravice do odpusta obveznosti, ki je v nasprotju za namenom odpusta. Pritrdilo je trditvam upnika v ugovoru zoper odpust obveznosti, da so ravnanja dolžnika (ki si je protipravno prilastil denar in premične stvari, ki so mu bile zaupane v zvezi z delom pri opravljanju gospodarske dejavnosti v skupni vrednosti skoraj 16.000,00 EUR na škodo upnika) takšne narave, da ne morejo biti združljiva z namenom odpusta obveznosti. Ocenilo je, da ravnanje dolžnika, ki je vložil predlog za začetek postopka osebnega stečaja in odpust obveznosti, ne glede na to, da je vedel za okoliščine svojega ravnanja, nepošteno.

6. Vendar pa ni pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da dolžnik tem upnikovim trditvam ni (konkretizirano) ugovarjal. Kot poudarja pritožba, je dolžnik na naroku za obravnavanje ugovora zoper odpust obveznosti navedel, da upnikovemu ugovoru nasprotuje in da je zoper (nepravnomočno) sodbo, na katero se je skliceval upnik (vlagatelj ugovora), napovedal pritožbo in o tem predložil dokaz. Pritožba tudi opozarja, da je sodnica na naroku povedala, da spremlja kazenski postopek, zato višje sodišče ocenjuje, da je dolžnik utemeljeno sklepal, da je sodišče prve stopnje seznanjeno s tem, da dolžnik kaznivo dejanje zanika in da ne priznava, da si je prilastil artikle iz trafike, kot mu to očita upnik v ugovoru.

7. Pritožba tudi pravilno opozarja, da ni mogoče vsakega ravnanja, ki bi lahko predstavljalo kaznivo dejanje, opredeliti po tretjem odstavku 399. člena ZFPPIPP (generalna klavzula). Res je pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisana (1. točka drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP), ovira za odpust obveznosti. Vendar pa niti takšna obsodba ne predstavlja ovire, če se do poteka preizkusnega obdobja izpolnijo pogoji za njen izbris iz kazenske evidence. Sodišče prve stopnje mora namreč ob odločanju o začetku postopka za odpust obveznosti presoditi, kdaj bo potekel čas, po poteku katerega se ta obsodba izbriše. Če rok za izbris obsodbe poteče prej kot v petih letih (najdaljše preizkusno obdobje), ta obsodba ni ovira za začetek postopka odpusta. Iz navedenih zakonskih določb izhaja, da zgolj to, da je dolžnik v času pred začetkom stečajnega postopka storil kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, še ne pomeni avtomatično tudi ovire za odpust - to predstavlja le v primeru, če obsodba v času preizkusnega obdobja ne more biti izbrisana iz kazenske evidence.

8. Zaradi navedenega je višje sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovor proti odpustu obveznosti v delu, v katerem se nanaša na ustavitev postopka odpusta obveznosti, zavrnilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

9. Ker je sodišče prve stopnje ugovoru zoper odpust obveznosti ugodilo, ni odločalo o upnikovem predlogu za podaljšanje preizkusnega obdobja, zato bo moralo to storiti v nadaljevanju postopka. V okviru presoje tega dela upnikovega ugovora bo sodišče prve stopnje lahko upoštevalo upnikove trditve o spornem dolžnikovem ravnanju in tudi (v tem času morebiti že pravnomočno) kazensko sodbo.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

14.12.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 196/2023
• VSL Sklep Cst 352/2018
• VSL sklep Cst 586/2015