VSL Sklep Cst 435/2017

Jedro

Tako iz dražbenih pogojev kot iz sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe po presoji pritožbenega sodišča izhaja, da je kupec prevzel obveznost plačila davka na promet nepremičnine in druge spremljajoče stroške prodaje (sestave pogodbe, overitve, cenitve, dražbene stroške) in stroške vknjižbe lastninske pravice v korist kupca, ki jih kot običajne neposredne stroške v zvezi s prodajo in prenosom lastništva priznava tudi poslovna praksa. Strošek popravka odbitka DDV torej presega domet navedene pogodbene klavzule, ker ni običajen strošek prodaje nepremičnine. Zmotno je namreč tudi pritožbeno stališče, da je popravek odbitnega DDV davek, ki je vezan na prodajo nepremičnine. Na to prodajo kot davčni dogodek je kot davčna obveznost neposredno vezan le DPN, v izjemni situaciji po 45. členu ZDDV-1 pa tudi DDV. Popravek odbitnega DDV je le posredni strošek, nastal kot posledica prodaje nepremičnine kot razveznega pogoja za nastop davčne obveznosti stečajnega dolžnika za plačilo DDV.

ZFPPIPP pa ne nalaga upravitelju, da stroške, ki bodo zmanjševali razpoložljivo kupnino za poplačilo upnika, specificira tako po vrsti kot po višini že pred izdajo sklepa o prodaji in pridobitvijo mnenja ločitvenega upnika.

Plačilo davka na promet nepremičnin je primarno obveznost prodajalca, ki pa ga skladno z dogovorom s kupcem lahko prevali na kupca (prvi odstavek 5. člena in 6. člen ZDPN-2). Navedene zakonske obveznosti je prodajalec kot davčni zavezanec oproščen tudi v primeru, če v dogovoru s kupcem (45. člen ZDDV-1) v prodajno ceno vkalkulira tudi obračunani DDV. Če dogovora po 45. členu ZDDV-1 s kupcem ne doseže, po dražbenih pogojih pa v kupnino ni bil vključen tudi DDV, pač pa je kupca bremenil le davek na promet nepremičnine in stroški za prenos lastništva, je strošek popravkov odbitka DDV strošek, ki skladno s četrtim odstavkom 226. člena ZFPPIPP bremeni posebno razdelitveno maso in s tem ločitvenega upnika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Zahteva dolžnika za povrnitev stroškov pritožbenega postopka se zavrne.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče ugovoru upnice Banka d.d., z dne 28. 12. 2016 delno ugodilo tako, da je v končnem načrtu razdelitve posebne razdelitvene mase znižalo znesek odbitka DDV iz 122.538,87 EUR na 121.622,85 EUR ter znižalo sorazmerni del nadomestila upravitelja iz zneska 22.507,81 EUR na 5.575,04 EUR, v preostalem delu pa je ugovor upnice zavrnilo (1. točka izreka) in odločilo, da se razdelitev posebne razdelitvene mase (glede nepremičnine z ID znakom ... v deležu dolžnika do 2.032/10.000, poslovni prostor na naslovu ...) opravi na podlagi končnega načrta razdelitve posebne razdelitvene mase z dne 14. 4. 2017, ki je sestavni del izreka sklepa in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa (2. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila upnica Banka d.d., "iz vseh pritožbenih razlogov" in predlagala, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da posebne razdelitvene mase ne bremenijo stroški iz naslova popravka odbitka DDV v višini 121.622,85 EUR.

3. V odgovoru dolžnika na pritožbo je dolžnik predlagal zavrnitev upničine pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V pritožbenem postopku je ostalo sporno, ali je dolžnik med stroške, ki glede na kupnino predstavljajo zmanjšanje posebne razdelitvene mase (namenjene za poplačilo pritožnice kot ločitvene upnice) utemeljeno vključil tudi popravek odbitka DDV v znesku 121.622,85 EUR, ali pa bi ti stroški morali bremeniti kupca nepremičnine. Gre za popravek odbitka DDV kot posledici prodaje nepremičnine, za katere nakup je dolžnik v letu 2004 uveljavil odbitek DDV v celoti pod razveznim pogojem, vezanim na čas imetništva nepremičnine. Ker se je razvezni pogoj s prodajo nepremičnine v tem postopku izpolnil, je dolžnik zavezanec za popravek odbitka DDV po ZDDV-1.

6. V primeru prodaje nepremičnine mora prodajalec plačati davek na promet nepremičnin (5. člen ZDPN-2), v primeru, da je bil pri prodaji nepremičnine obračunan DDV, pa se prenos lastninske pravice na nepremičnini ne šteje za prenos nepremičnine po ZDPN-2 (prvi odstavek 4. člena ZDPN-2). Drugače povedano: obračun DDV pri prodaji nepremičnine in obveznost plačila davka na promet nepremičnin se medsebojno izključujeta. Pravilno torej dolžnik v odgovoru na pritožbo opozarja, da je obdavčitev nakupa nepremičnine z davkom na promet nepremičnin (v nadaljevanju DPN) pravilo, nakup nepremičnine z vključenim DDV pa izjema, odvisna od dogovora med kupcem in prodajalcem, da bo obračunan DDV in izpolnitve drugih pogojev, ki morajo biti po 45. členu ZDDV-1 kumulativno izpolnjeni. Poleg tega, da gre za opravo transakcije, za katero je prodajalec kot davčni zavezanec oproščen plačila DDV, mora namreč imeti kupec pravico do uveljavljanja odbitka vstopnega DDV v celotnem znesku, oba udeleženca posla (prodajalec in kupec nepremičnine) pa pred opravljeno dobavo davčnemu organu predložita vsak svojo izjavo v elektronski objavi. Gre torej za pravico do izbire za obdavčitev transakcije v zvezi z nepremičnino, ki mora biti sporazumno dogovorjena med prodajalcem in kupcem. Ker do takega dogovora ni prišlo, je bil zavezanec za popravek odbitka DDV po 68. členu ZDDV-1 stečajni dolžnik kot prodajalec, ki je sam ob nakupu predmetne nepremičnine uveljavljal odbitek DDV.

7. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožnikom, da ZDDV-1, čeprav določa zavezanca za popravo odbitka DDV, ne prepoveduje dogovora med kupcem in prodajalcem, da bo kupec prevzel to obveznost. Ne soglaša pa s pritožbenim stališčem, da je pravna podlaga za obremenitev kupca za obveznost plačila poprave odbitka DDV Pogodba o prodaji nepremičnine (v nadaljevanju Pogodba), ker je bilo v 6. členu Pogodbe dogovorjeno, da so vsi davki in ostali stroški, ki odpadejo na nepremičnino, ki je predmet prodaje, obveznost kupca. Da navedena klavzula v pogodbi ne zajema tudi dolžnosti kupca, da ga bremeni tudi znesek popravka odbitka DDV, po presoji pritožbenega sodišča izhaja iz samih dražbenih pogojev razpisa javne dražbe z dne 6. 4. 2016 (PD 1067), na katere se sklicuje pritožnik in jih v pritožbi tudi povzema in sicer "da vsi davki in vsi stroški za prenos lastništva niso vključeni v ceno in so obveznost kupca" ter na pritožbeno izpostavljen sklep prvostopenjskega sodišča o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 3. 6. 2016 (PD 1093), po katerem se kupnina v višini 648.735,30 EUR poveča za pogodbeno dogovorjene dajatve, davke in stroške vezane na prodajo in prenos lastništva. Tako iz dražbenih pogojev kot iz sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe namreč po presoji pritožbenega sodišča izhaja, da je kupec prevzel obveznost plačila davka na promet nepremičnine in druge spremljajoče stroške prodaje (sestave pogodbe, overitve, cenitve, dražbene stroške) in stroške vknjižbe lastninske pravice v korist kupca, ki jih kot običajne neposredne stroške v zvezi s prodajo in prenosom lastništva priznava tudi poslovna praksa. Strošek popravka odbitka DDV torej presega domet navedene pogodbene klavzule, ker ni običajen strošek prodaje nepremičnine. Zmotno je namreč tudi pritožbeno stališče, da je popravek odbitnega DDV davek, ki je vezan na prodajo nepremičnine. Na to prodajo kot davčni dogodek je kot davčna obveznost neposredno vezan le DPN, v izjemni situaciji po 45. členu ZDDV-1 pa tudi DDV. Popravek odbitnega DDV je le posredni strošek, nastal kot posledica prodaje nepremičnine kot razveznega pogoja za nastop davčne obveznosti stečajnega dolžnika za plačilo DDV.

8. Pritožbeno sklicevanje na zgoraj navedeno pogodbeno klavzulo tudi glede na pritožbeno izpostavljeno pojasnilo upravitelja, da s kupcem ni uspel dogovoriti prodaje nepremičnine z DDV, zaradi česar se je po stališču pritožnika kupec zavedal, da ga bo glede na pogoje javne dražbe in prodajno pogodbo stečajni dolžnik bremenil za DDV, ki ga bo moral plačati na podlagi popravka odbitka DDV, ni prepričljivo. Če je kupec zavrnil nakup nepremičnine z obračunanim DDV, namreč ni videti razumnega razloga, da bi nato s pogodbo prevzel tudi obveznost plačila stroškov odbitka DDV poleg obveznosti plačila DPN. Prvostopenjsko sodišče zato utemeljeno podlago za prevalitev popravka odbitka DDV na kupca ni našlo niti v pogodbi o prodaji nepremičnine.

9. Za sklep o prodaji mora sodišče v primeru, če kupnina po plačilu stroškov v zvezi s prodajo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, ne zadošča za celotno plačilo terjatve, zavarovane z ločitveno pravico, pridobiti tudi mnenje ločitvenega upnika (1. točka drugega odstavka 345. člena v zvezi s prvim odstavkom 331. člena ZFPPIPP). V obravnavanem primeru po upravitelju predlagana izklicna cena (ki ji je prvostopenjsko sodišče s sklepom o prodaji sledilo), znaša 648.735,30 EUR, terjatev pritožnika, zavarovana z ločitveno pravico na prodajni nepremičnini, pa znaša 4.846.140,47 EUR. Pri prodaji nepremičnine je bilo zato očitno, da so pogoji za pridobitev mnenja pritožnika kot ločitvenega upnika pred izdajo sklepa o prodaji izpolnjeni. ZFPPIPP pa ne nalaga upravitelju, da stroške, ki bodo zmanjševali razpoložljivo kupnino za poplačilo upnika, specificira tako po vrsti kot po višini že pred izdajo sklepa o prodaji in pridobitvijo mnenja ločitvenega upnika. Kljub temu pa bi za svojo odločitev glede podaje mnenja o nameravani prodaji lahko pridobil ločitveni upnik pri upravitelju potrebne informacije o vrsti in okvirni višini stroškov, ki bodo bremenili kupnino od unovčenja posebne razdelitvene mase. Kot navaja sama pritožnica, pa v obravnavnem primeru mnenja o prodaji kljub pozivu sodišča ni podala. Zato ni utemeljen pritožbeni očitek bistvene postopkovne kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, ker je za bremenitev kupnine od prodane nepremičnine s stroškom popravka odbitka DDV pritožnica izvedela šele z načrtom prve razdelitve posebne razdelitvene mase, ko je bil postopek prodaje že zaključen in pravnega sredstva zoper sklep o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe ni mogla več uveljavljati.

10. Plačilo davka na promet nepremičnin je primarno obveznost prodajalca, ki pa ga skladno z dogovorom s kupcem lahko prevali na kupca (prvi odstavek 5. člena in 6. člen ZDPN-2). Navedene zakonske obveznosti je prodajalec kot davčni zavezanec oproščen tudi v primeru, če v dogovoru s kupcem (45. člen ZDDV-1) v prodajno ceno vkalkulira tudi obračunani DDV. Če dogovora po 45. členu ZDDV-1 s kupcem ne doseže, po dražbenih pogojih pa v kupnino ni bil vključen tudi DDV, pač pa je kupca bremenil le davek na promet nepremičnine in stroški za prenos lastništva, je strošek popravkov odbitka DDV strošek, ki skladno s četrtim odstavkom 226. člena ZFPPIPP bremeni posebno razdelitveno maso in s tem ločitvenega upnika. Da obveznost plačila tega stroška presega domet klavzule 6. člena Pogodbe o prodaji nepremičnine pa je bilo že zgoraj obrazloženo.

11. Glede pritožbenih trditev o spornosti višine popravka odbitka DDV pa pritožnica le te ni uveljavljala pravočasno v ugovoru zoper načrt prve razdelitve posebne razdelitvene mase (deseti odstavek 371. člena v zvezi z drugim odstavkom 364. člena ZFPPIPP), zato se prvostopenjskemu sodišču do višine ni bilo treba opredeljevati, posledično pa tudi ne pritožbenemu sodišču.

12. Ker so se izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijani sklep pa je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

13. Pritožbeno sodišče pa je zavrnilo dolžnikov predlog za povračilo njegovih priglašenih stroškov pritožbenega postopka. Po drugem odstavku 155. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP se nagrade odvetnikov in drugi stroški odmerijo po tarifi, če je ta predpisana. V obravnavanem primeru je dolžnik priglasil nagrado za sestavo pritožbe po tarifni številki 33/5 OT z 22% DDV in pavšalni znesek materialnih stroškov. V Odvetniški tarifi je po tarifni številki 33/5 predvidena le nagrada za pravno sredstvo, ne pa tudi za odgovor na to pravno sredstvo. V OT torej ni podlage za priznanje nagrade pooblaščencu dolžnika za odgovor na pritožbo, zato je bilo treba dolžnikov predlog za povračilo teh stroškov zavrniti.

Datum zadnje spremembe:

13.12.2017

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep I Cpg 110/2018
• VSL Sklep Cst 321/2018
• VSL Sklep Cst 234/2022