VSL Sodba in sklep IV Cp 1332/2017

Jedro

Obe pravdni stranki se zavzemata za matematični princip ocene vrednosti preživninskih potreb, vendar takšen, numeričen (računski) pristop ni pravilen. Matematičen izračun višine potreb je namreč zgolj navidezen. Raznolikosti življenja v svet številk ni moč prenesti. Matematični izračun niti ne ustreza pravni naravi in razlagi določb 129. in 129.a člena ZZZDR.

Izrek

I. Pritožbama se delno ugodi in se izpodbijana sodba v odločitvi o primarnem tožbenem zahtevku (točka I. izreka) spremeni tako, da se glasi:

"Toženec D. ... je dolžan plačevati za mld. hčerko N. ... namesto preživnine določene s pravnomočnim sklepom Okrožnega sodišča v Novem mestu N 46/2008-4 z dne 18.9.2008 od 1.3.2017 dalje mesečno preživnino v višini 300 EUR, in za mld sina O. ... namesto preživnine določene s pravnomočnim sklepom Okrožnega sodišča v Novem mestu N 93/2010-5 z dne 18.1.2011 od 1.3.2017 dalje mesečno preživnino v višini 300 EUR, in sicer do pravnomočnosti sodbe zapadle obroke v 15-ih dneh, v bodoče dospevajoče obroke pa do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, do prve uskladitve preživnin po obvestilu z rastjo življenjskih stroškov, odtlej dalje pa v višjih zneskih, na katere bosta preživnini valorizirani na podlagi vsakokratnega sklepa Vlade RS, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi, če vsakomesečna preživnina ne bo plačana najkasneje do njene zapadlosti, od zamujenega zneska za čas do njegove zapadlosti dalje do plačila.

Zapadlo in neplačano preživnino za čas od dneva vložitve tožbe 4.7.2016 do 28.2.2017 v skupni višini 2.387 EUR je toženec dožan plačati v 15.-ih dneh po prejemu te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer od zneska 516 EUR od 15. 7. 2016 do plačila, od zneska 166 EUR od 15. 8. 2016 do plačila, od zneska 250 EUR od 15. 9. 2016 do plačila, od zneska 455 EUR od 15. 10. 2016 do plačila, od zneska 250 EUR od 15. 11. 2016 do plačila, od zneska 250 EUR od 15. 12. 2016 do plačila, od zneska 250 EUR od 15. 1. 2017 do plačila in od zneska 250 EUR od 15. 2. 2017 do plačila.

V presežku se preživninski zahtevek zavrne.

Stiki med mld. N. ... in mld. O. ... ter tožencem-očetom D. ... se izvajajo.

- enkrat v tednu:

v sredo tako, da oče prevzame otroka po končani šoli in ju ob 19.00 uri pripelje nazaj na dom matere,

- vsak drugi vikend tako, da oče prevzame otroka v petek po šoli in ju pripelje v nedeljo ob 17.00 uri nazaj na dom matere,

- v času poletnih počitnic tako, da otroka preživita z očetom zadnji teden junija in prvi ali drugi teden avgusta v času njegovega kolektivnega dopusta, tako, da ju njun oče prevzame prvi dan na njunem domu in ju vrne zadnji dan ob 17.00 uri na njun dom,

- v času ostalih počitnic: jesenskih, zimskih, prvomajskih tako, da otroka preživita pri vsakem od staršev polovico teh počitnic po vsakokratnem dogovoru med njima,

- v času praznikov tako, da jih otroka preživita izmenično,enkrat pri enem od staršev, drugič pri drugem, tako, da ju oče prevzame prvi dan na njunem domu in ju vrne zadnji dan ob 17.00 uri na njun dom".

v odločitvi o podrednem zahtevku (II. točka izreka) pa se razveljavi.

II. V ostalem se pritožbi tožeče in tožene stranke zavrneta in se sodba v izpodbijanem, a nespremenjenem in nerazveljavljenem delu potrdi.

III. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za zvišanje preživnine za prvo tožnico na 370 EUR mesečno, za drugega tožnika na 410 EUR mesečno in za spremembo odločitve o stikih tako, da se stiki določijo vsak drugi vikend, enkrat tedensko popoldne in v času poletnih počitnic 4 dni nepretrgoma (I. točka izreka). Mld. otroka pravdnih strank je zaupalo v varstvo in vzgojo tretji tožnici (II/1 točka izreka). Tožencu je naložilo od 1. 3. 2017 dalje na bančni račun tretje tožnice plačevati mesečno preživnino 300 EUR za vsakega otroka. Zapadlo in neplačano preživnino v višini 2.387 EUR je naložilo v plačilo tožencu v 15 dneh po prejemu sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne zapadlosti dalje do plačila. Zahtevek je v presežku, do zahtevane mesečne preživnine 370 EUR za N. in 410 EUR za O., zavrnilo (II/2 točka izreka). Stike med očetom in otrokoma je določilo med tednom v sredo po končani šoli do 19.00 ure, vsak drugi vikend od petka po šoli do 17.00 ure, v času poletnih počitnic zadnji teden junija in prvi ali drugi teden avgusta, ostale počitnice pa otroka preživita pri vsakem od staršev polovico. Praznike preživljata pri starših izmenično (II/4 točka izreka). Odločilo je še, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške (IV/4 točka izreka).

2. Zoper sodbo se pritožujeta obe pravdni stranki. Tožeča stranka vlaga pritožbo zoper I. točko izreka in zoper zavrnilni del II. točke izreka. Uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Navaja, da je odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrnitvi primarnega tožbenega zahtevka za zvišanje preživnine, napačna. Preživnina za mladoletna tožnika je bila določena s pravnomočnima in izvršljivima sodnima odločbama. V obravnavanem primeru ne gre le za sporazum med izvenzakonskima partnerjema, ampak je sporazum povzet v sodnih odločbah, ki sta pravnomočni in izvršljivi ter kot taki zavezujoči. Če bi bil sporazum med strankama le fiktiven, bi še vedno veljala sodne odločba izdana na podlagi sporazuma. Ker je napačna odločitev o primarnem tožbenem zahtevku, ni podlage za odločanje o podrednem zahtevku.

Sodišče je potrebe otrok in premoženjske zmožnosti zavezanca napačno ugotovilo. Potrebe otrok je ugotovilo le za znesek 500 EUR mesečno, čeprav so dejansko višje in znašajo prek 700 EUR. Sodišče je prenizko ugotovilo izdatek za hrano in pijačo, za oblačila in obutev, za kozmetiko ter za šolo. Sodišče bi moralo v okviru teh izdatkov upoštevati tudi izdatek za šolo v naravi v višini 200 EUR na dve leti. Izdatek za igrače, oddih in prosti čas je ocenjen le na 50 EUR, kar je vsaj za 60 EUR premalo. Sodišče bi moralo upoštevati koliko znašajo smučarske karte, smuči in druga oprema, vstopnice za kino, pokovka, škatle z lego kockami, darila za rojstno dnevne zabave, športni pripomočki, ki jih otroci hitro prerastejo, novo kolo na vsake štiri leta, nov tenis lopar vsake štiri leta, nova pustna maska vsako leto, obisk Gardalanda in podobno.

Sodišče je tudi napačno zavrnilo zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti od vtoževane preživnine zapadle pred 1. 3. 2017.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Tožena stranka izpodbija sodbo v delu, s katerim je sodišče določilo preživnino nad 165 EUR mesečno za čas, ko so še vsi skupaj živeli na istem naslovu in v delu, ki se nanaša na določitev stikov. Uveljavlja vse zakonske pritožbene razloge. Navaja, da je izrek sodbe nesklepčen, saj iz njega ni razvidno ali je sodišče podredni tožbeni zahtevek zavrnilo ali mu je ugodilo. Izrek sodbe niti nima vsebine, kot jo določa tretji odstavek 42. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ker iz izreka ni jasno, kateremu zahtevku je sodišče ugodilo in katerega je zavrnilo, uveljavlja bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Navaja, da je sodišče pravilno ugotovilo, da je življenjska skupnost toženca in tretje tožnice razpadla šele po pravnomočnosti končanih pravdnih postopkov, vendar bi moralo sodišče odločitev opreti na sklepa N 46/2008 in N 33/2010, saj sta veljavna. Poleg tega je sodišče zneske, ki jih je toženec nakazal na transakcijski račun tretje tožnice v obdobju od avgusta 2016 dalje, obravnavalo kot izplačilo preživnine na podlagi navedenih sklepov. Če je sodišče navedena sklepa res štelo za nična oziroma neveljavna, potem ne bi moglo tako odločiti. Toženec je na podlagi sklepov iz nepravdnega postopka tožnici nakazoval preživnino za oba otroka, tožnica pa je koristila določene socialne ugodnosti. Tožnica je začela zatrjevati, da sta s tožencem sklepala fiktivne sporazume zgolj zaradi premoženjskih koristi. Nepravdno sodišče je s sklepoma potrdilo sporazuma o preživnine, kar pomeni, da sta bila sporazuma v korist otrok. Sodišče bi moralo odločiti v okviru primarnega tožbenega zahtevka, podredni tožbeni zahtevek pa bi moralo zavrniti.

Stiki, ki jih je določilo sodišče, niso v korist otrok. Toženec mora otroka pripeljati nazaj ob sredah ob 19.00 uri, ob nedeljah pa ob 17.00 uri. V večjo korist otrok bi bilo, če bi se stiki otrok med tednom izvrševali do četrtka zjutraj, med vikendom pa do ponedeljka zjutraj, ko bi toženec otroka odpeljal v šolo. Stik med tednom poteka zgolj tri ure, način izvrševanja stikov pa ni v korist otrok, ampak predstavlja zgolj motnjo v vsakodnevnem ritmu. Stik med vikendom se konča že ob 17.00 uri, zato je težko obiskati kakšno popoldansko predstavo ali iti na celodnevni izlet. Vse aktivnosti je potrebno usklajevati z vrnitvijo na materin dom ob 17.00 uri. Za otroka bi bilo bolj koristno, če bi v nedeljo pri tožencu prenočila.

Potrebe otrok je sodišče ocenilo previsoko. Ocenjene potrebe ne odražajo dejanskega stanja, kakršno je bilo pred razpadom življenjske skupnosti. Sodišče potreb otrok pred razpadom življenjske skupnosti sploh ni ugotavljalo, ampak je kritično sledilo pavšalnim navedbam tožeče stranke. Pritožnik se ne strinja s stališčem sodišča, da so potrebe otrok višje od potreb otrok v družinah z manj ugodnimi življenjskimi razmerami. Življenjski stroški otrok, zlasti bivanja, hrane, oblačil in obutve, so pri vseh otrocih primerljivi. Sodišče je bistveno previsoko ocenilo obratovalne stroške. Svojo odločitev je oprlo na potrdilo o plačilih, ki izkazujejo zgolj porabo za dva meseca. Na podlagi teh potrdil ni mogoče ugotoviti realnih potreb. Sodišče je previsoko ocenilo stroške ogrevanja. Za podlago je vzelo ogrevanje v mesecu novembru in decembru, ko je strošek ogrevanja nekoliko višji kot vse leto. Previsoko je ocenjen tudi strošek za prehrano. Otroka po šoli pojesta le še večerjo, določen čas sta tudi pri tožencu. Upoštevaje polno ceno malice in kosila, določenih s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, mesečni strošek hrane za vsakega otroka znaša 50 EUR. Previsoko je ocenjen tudi strošek za oblačila in obutev. Sodišče je neutemeljeno ocenilo, da ta strošek znaša 90 EUR, saj ga tožnica ni dokazala. Tudi strošek za kozmetiko v višini 15 EUR je ocenjen previsoko. Kolikor izdatek za šolo presega 51 EUR na mesec, je ocenjen bistveno previsoko. Previsoko so ocenjeni stroški za zdravila. S strani tožnice specificirana zdravila pa predstavljajo zdravila za skupno potrebo. Stroški za razvedrilne dejavnosti so ocenjeni previsoko, kolikor presegajo 30 EUR mesečno. Tudi stroški za počitnice so ocenjeni previsoko. Otroka bosta preživljala počitnice tudi s tožencem. Ocenjuje, da mesečno potrebe otrok znašajo za vsakega maksimalno 300 EUR. Tak znesek pa izhaja tudi iz sklepov N 46/2008 in N 93/2010, ki sta določala preživninsko obveznost toženca v višini 200 EUR in 180 EUR.

Sodišče je pri preživninskih zmožnostih toženca poleg regresa in božičnice upoštevalo tudi nagrado iz naslova uspešnosti. Uspešnost ni stalnica, ampak se njena višina spreminja. Po drugi strani pa ni ugotavljalo višine regresa, božičnice in nagrade, ki jih prejema tožeča stranka. Zaradi tega je bilo dejansko stanje napačno in nepopolno ugotovljeno. Sodišče je nekritično verjelo trditvam tožeče stranke, da namesto najemnine plačuje mesečni obrok kredita z anuiteto 180 EUR. Sodišče tudi ni upoštevalo, da del skrbi in vzgoje krije tudi toženec in je preživninsko breme med stranki razdelilo napačno.

Sodišče je odločilo, da je toženec za julij 2016 dolžan plačati preživnino 516 EUR za oba otroka, pri izračunu pa ni upoštevalo stroška torbe in šolskih potrebščin ter bivalnih stroškov, ki jih je plačal toženec. Toženec bi bil za mesec julij dolžan plačati kvečjemu 230 EUR za vsakega otroka, za mesec avgust pa 110 EUR. Sodišče tudi ni upoštevalo 205 EUR, ki jih je toženec nakazal tožnici v septembru 2016. Znesek, ki ga je dolžan toženec povrniti za obdobje od 4. 7. 2017 do zaključka obravnave, je izračunan napačno in je previsok.

5. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev.

6. Pritožbi sta delno utemeljeni.

7. Tožeča stranka je vložila tožbo za zvišanje preživnine, ki je bila določena za N. s sklepom Okrožnega sodišča v Novem mestu N 46/2008 z 18. 9. 2009 v znesku 180 EUR in za O. s sklepom Okrožnega sodišča v Novem mestu N 93/2010 z 18. 1. 2011 v znesku 170 EUR ter za spremembo stikov, ki so bili prav tako določeni v navedenih sklepih.Oba sklepa sta pravnomočna in izvršljiva.

8. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da sta sklenili pravdni stranki v nepravdnem postopku sporazuma o dodelitvi otrok, določitvi preživnine in o stikih, ki nista odražala resničnega dejanskega stanja in prave volje, zato dejstva in okoliščine, ugotovljene v navedenih nepravdnih postopkih, ne morejo služiti kot podlaga za primerjavo podatkov o sedanjih okoliščinah. Štelo je, da sta bila sporazuma sklenjena v nasprotju z določili 105, 105a in 106. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), zato pravna podlagi za odločanje o dodelitvi otrok, določitvi preživnine in stikov v času izdaje sodnih sklepov ni obstajala. Primarni tožbeni zahtevek, s katerim je zahtevala tožeča stranka zvišanje preživnine in spremembo stikov, je zato sodišče zavrnilo in odločilo o podrednem zahtevku, s katerim je tretja tožnica zahtevala dodelitev otrok, določitev preživnine in stikov.

9. Kot izhaja iz podatkov spisa, sta se tretja tožnica in toženec v nepravdnem postopku sporazumela, da se otroka, N. in O., zaupata v varstvo, vzgojo in oskrbo materi, oče ima z otrokoma stike ter zanju plačuje mesečno preživnino, in sicer 180 EUR za N. in 170 EUR za O.¹ Iz dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča, ki jih pritožbeno sodišče sprejema, izhaja, da življenjska skupnost tretje tožnice in toženca ni razpadla (že) v letu 2008 (kot izhaja iz sklepa N 46/2008), ampak šele po pravnomočno končanih nepravdnih postopkih. Zato je sodišče prve stopnje štelo, da je treba, ne glede na postavljen zahtevek za zvišanje preživnine, le-to na novo določiti, saj dogovor o dodelitvi otrok in plačevanju preživnine, ne more imeti pravne podlage, če družinska skupnost staršev in otrok dejansko ni razpadla. Po oceni prvostopenjskega sodišča navidezen dogovor ne more predstavljati osnove za primerjavo tedanjih in sedanjih pravnorelevantnih okoliščin, ki so bistvene v postopku odločanja za spremembo preživnine po 132. členu ZZZDR. Sodišče je zato zahtevek za zvišanje preživnine in spremembo stikov zavrnilo in odločilo o podrednem zahtevku za dodelitev otrok, določitev preživnine in stike. Pri tem pa je prvostopenjsko sodišče spregledalo, da o tem obstajata že dva pravnomočna izvršilna naslova.

10. Pravno podlago za spremembo z izvršilnim naslovom določene preživnine predstavlja 132. člen ZZZDR, podlago za spremembo z odločbo določenih stikov pa 421. člen ZPP. Če je družinska skupnost dejansko razpadla šele po sklenitvi navideznega sporazuma o dodelitvi otrok in plačevanju preživnine, je treba preživnino, ne glede na postavljeni tožbeni zahtevek za zvišanje, le-to prvič odmeriti (primerjaj sklep VS RS II Ips 79/2016 s 14. 7. 2016).

11. Pravno podlago za določitev preživnine za mladoletnega otroka predstavljajo določbe 129. in 129. a člena ZZZDR, podlago za preživninsko obveznost pa določba 123. člena ZZZDR. Preživnina se določi glede na potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca, pri odmeri preživnine pa mora sodišče voditi otrokova korist, tako da je ta primerna za zagotavljanje uspešnega telesnega in duševnega razvoja otroka.

12. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da znašajo preživninske potrebe vsakega mladoletnega tožnika 500,00 EUR mesečno. Tretja tožnica trdi, da je sodišče ocenilo preživninske potrebe otrok prenizko, toženec pa ravno obratno. Meni, da je sodišče preživninske potrebe ocenilo previsoko². Toženec še očita, da je sodišče pri ugotavljanju preživninskih potreb upoštevalo tudi preživninske sposobnosti staršev, ki po oceni pritožnika na preživninske potrebe otrok ne vplivajo, saj imajo vsi otroci enake preživninske potrebe. Tako pritožbeno stališče ni pravilno, saj obseg potreb, ki se upošteva, raste z višino sredstev, ki so na razpolago za njihovo kritje in obratno. Več sredstev imajo preživninski zavezanci, več otrokovih potreb lahko krijejo. Po oceni pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče pri oceni potreb ni priznalo nobenega stroška, ki mladoletnima tožnikoma ne bi nastajal in v višini, ki ne bi bila realna oziroma v previsokem ali prenizkem znesku.

13. Obe pravdni stranki se zavzemata za matematični princip ocene vrednosti preživninskih potreb, vendar takšen, numeričen (računski) pristop ni pravilen. Matematičen izračun višine potreb je namreč zgolj navidezen. Raznolikosti življenja v svet številk ni moč prenesti. Matematični izračun niti ne ustreza pravni naravi in razlagi določb 129. in 129. a člena ZZZDR. Ocena potreb, ki jo je napravilo prvostopenjsko sodišče, je realna in življenjska in ne odstopa od višine potreb, ki jih sodišča priznavajo za otroke take starosti, kot sta mld. tožnika, v podobnih primerih. Sodišče je potrebe argumentirano ocenilo na 500 EUR za vsakega otroka. Odločitev ni arbitrarna, je argumentirano obrazložena, razlogi izhajajo iz obrazložitve (16. in 17. točka obrazložitve) in jih pritožbeno sodišče sprejema.

14. Toženec je do izdaje sodbe plačeval na račun preživnine 350 EUR mesečno za oba otroka, razen v oktobru, ko je plačal 145 EUR. To je sodišče upoštevalo, upoštevalo je, da je toženec kupil torbo in plačal učbenike za šolo, kar pa predstavlja le manjši obseg potreb, ki jih je treba zadovoljiti. Sodišče zato teh izdatkov ni upoštevalo kot delno plačilo preživninske obveznosti. Režijske stroške za julij in avgust v višini 70,00 EUR pa je odštelo od ugotovljenih potreb, ki tako znašajo 430 EUR za vsakega otroka in določilo še nepokrito preživnino v obračunu, ki ga je natančno specificiralo v 23. točki obrazložitve. Pritožbeno sodišče obračun v celoti sprejema in se nanj sklicuje.

15. Pač pa je sodišče spregledalo, da je tožeča stranka terjala plačilo zapadlih preživninskih obrokov skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega zapadlega mesečnega obroka dalje. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi v tem delu ugodilo in določilo plačilo zakonskih zamudnih obresti od vsakega posameznega že zapadlega preživninskega obroka do plačila (378. člen Obligacijskega zakonika - OZ). Prvostopenjsko sodišče je namreč določilo zakonske zamudne obresti od celotnega zneska neplačanih preživnin od dneva vložitve tožbe do dneva izdaje sodbe in ne od vsakega zapadlega mesečnega obroka dalje, kot je zahtevala tožeča stranka.

16. Prvostopenjski sodišče je po oceni pritožbenega sodišča tudi pravilno ugotovilo preživninske zmožnosti preživninskih zavezancev. Sodišče je pravilno upoštevalo vse prejemke, ki jih prejemata zavezanca, torej tudi nagrado, ki jo prejema toženec iz naslova delovne uspešnosti, ne glede na to, da ta ni stalnica, ampak se višina spreminja, na kar opozarja toženec v pritožbi. Prejemke pravdnih strank je sodišče ugotavljalo iz uradno pridobljenih podatkov (FURS-obdavčljivi dohodki fizičnih oseb), ki se v spisu nahajajo v prilogah na C3 in C4, za obe pravdni stranki. Sodišče tako ni le za toženca upoštevalo določenih podatkov, za tožnico pa ne, kot navaja toženec v pritožbi, ampak je preverilo vse prejemke za obe pravdni stranki.

17. Toženec izpodbija tudi razporeditev preživninskega bremena med oba preživninska zavezanca. Meni, da bi morala biti deleža enaka. Pritožbena graja ni utemeljena. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje breme preživljanja med oba otrokova reditelja razporedilo ustrezno njunim zmožnostim in naložilo tožencu plačilo 60% ugotovljenih potreb otrok. Toženec mora upoštevati, da bo tožnica nosila večje breme vsakodnevne skrbi in ukvarjanja z otrokoma, kot je to v razlogih izpodbijane sodbe upoštevalo že prvostopenjsko sodišče.

18. Po določilu 106. člena ZZZDR ima otrok pravico do stikov z obema staršema, oba starša pa imata pravico do stikov z otrokom. S stiki se zagotavlja predvsem otrokova korist. Prvostopenjsko sodišče je določilo stike otrok z očetom v sredo po šoli do 19. ure, vsak drugi vikend od petka po šoli do nedelje do 17. ure, med prazniki in počitnicami. Toženec v pritožbi očita, da tako določeni stiki niso v korist otrok (napada le stike, ki so določeni med tednom in preko vikenda), ker da rušijo utečen ritem in predlaga podaljšanje stikov do naslednjega dne zjutraj, ko bi otroka odpeljal v šolo. Prvostopenjsko sodišče je argumentirano ocenilo, da dolgotrajnejši stiki ne bi bili v korist otrok, saj niso utečeni (do sedaj so stiki potekali le preko vikenda), otroka nanje še nista pripravljena, pa tudi preveč bi posegli v tedensko rutino. Tudi iz mnenja CSD X izhaja, da je materin predlog glede stikov bolj v korist otrok kot očetov. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema razloge prvostopenjskega sodišča glede stikov in se nanje sklicuje. Pritožbena trditev, da tako določeni stiki niso v korist otrok, se v dokaznem postopku ni izkazala za utemeljeno. Dolgotrajnejši stiki niso utečeni in otroka nanje (še) nista pripravljena.

19. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbama delno ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je namesto že določene preživnine za oba otroka preživnino na novo določilo in določilo stike (358. člen ZPP). Zaradi ugoditve primarnemu tožbenemu zahtevku je s sklepom razveljavilo sodbo v delu, ki se nanaša na podredni zahtevek (II. točka izreka prvostopenjske sodbe), v nespremenjenem in nerazveljavljenem delu pa je izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

20. V sporih iz razmerij med starši in otroki odloči sodišče o stroških po prostem preudarku (413. člen ZPP). To načelo izključuje uporabo načela uspeha v postopku. Obe pravdni stranki sta v postopku zasledovali največjo korist otrok in prav je, da krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.

-------------------------------
¹ Sodišče je v nepravdnem postopku na podlagi sklenjenih sporazumov izdalo dva sklepa, razvidna iz tč. 7 obrazložitve, ki sta pravnomočna in izvršljiva.
² Oba pritožnika ocenjujeta, da je sodišče skoraj vse stroške, ki jih zajema preživnina, ocenilo napačno. Po oceni tretjetožnice so stroški ocenjeni za 200 EUR premalo, po oceni toženca pa za 200 EUR preveč.

Datum zadnje spremembe:

13.12.2017

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep III Cp 774/2019
• VSM Sklep III Cp 539/2020
• VSL sklep in sodba IV Cp 4139/2011