VSL sklep Cst 377/2017

Jedro

Ni sporno, da je bila varščina plačana po roku, vendar zato izpodbijani sklep še ni nepravilen in nezakonit.

Prva prodaja ni bila uspešna, ker ni bilo nobenega ponudnika, na drugi prodaji pa je bil le en ponudnik, kateremu so bili vrednostni papirji tudi prodani. S tem, ko je bila v novem prodajnem postopku pogodba sklenjena z edinim ponudnikom, je vsekakor bil uresničen namen varščine, ki je v tem, da ponudnik izkaže kontrahirno resnost. Ni pa sporno, da je bila varščina vplačana pred odpiranjem ponudb.

Pritožnik navaja, da bi bilo treba prodajo razveljaviti in opraviti ponovno prodajo, ker meni, da bi neupoštevanje ponudbe kot veljavne pomenilo boljše pogoje za poplačilo upnikov, saj bi se postopek prodaje nadaljeval, s tem bi se odprla možnost za pristop novih ponudnikov in posledično verjetnost višanja ponudbene cene nad izklicno. Vendar je to le hipotetična trditev, ki ni v ničemer trditveno in dokazno konkretneje podprta; zlasti ne ob dosedaj neuspešni prodaji tega dela stečajne mase.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Pritožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dalo soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe z dne 11. 5. 2017, katere predmet je prodaja 285.296 delnic družbe C. d.d., ki imajo v centralnem registru vrednostnih papirjev oznako C., za ceno v višini 1.252.449,44 EUR s pripadki.

2. Upnik se je zoper sklep pritožil iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi absolutno bistvene kršitve določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotno ter nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja (ta pritožbeni razlog je dejansko relativno bistvena kršitev določb postopka, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju).

3. Upravitelj v odgovoru na pritožbo pojasnjuje tek prodajnega postopka, enako kot je to sodišču prve stopnje pojasnil že v predlogu za izdajo soglasja k prodajni pogodbi (Pd 390).

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožnik najprej sodišču prve stopnje očita, da se ni opredelilo do sklepa komisije, ki je izvedla odpiranje prispelih zavezujočih ponudb po sklepu o prodaji. Ta je ugotovila, da ni razumnega razloga za neupoštevanje ponudbe kot veljavne zgolj zaradi nepravočasnega plačila varščine, saj bi se z njeno realizacijo zagotovili ugodnejši pogoji za plačilo upnikov. V tem delu pritožnik sodišču prve stopnje očita, da se ni opredelilo do zamude plačila varščine in ali obstojijo razumni razlogi za neupoštevanje ponudbe kot veljavne zgolj zaradi nepravočasnega plačila varščine. To isto v nadaljevanju uveljavlja tudi kot zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.

6. Upravitelj je sodišču predlagal izdajo soglasja k sklenitvi v izreku navedene prodajne pogodbe. Iz predloga upravitelja (Pd 309) izhaja, da je bil postopek zbiranja ponudb uspešen na podlagi zavezujočega vabila k dajanju ponudb z dne 2. 2. 2017, v skladu s katerim se je rok za oddajo ponudb iztekel 7. 4. 2017. Ob odpiranju ponudb (21. 4. 2017) je komisija ugotovila, da je na podlagi vabila k dajanju ponudb na naslov upravitelja prispela le ena ponudba za nakup premoženja stečajnega dolžnika, ki je bila vložena pravočasno (tega pritožba ne izpodbija), ter da je edini ponudnik zamudil rok za plačilo varščine, ki je v skladu z vabilom k dajanju ponudb potekel 7. 4. 2017. Edini ponudnik je znesek varščine nakazal v dobro transakcijskega računa dne 12. 4. 2017. Predhodno je upravitelj v spis vložil Zapisnik o odpiranju ponudb za nakup premoženja stečajnega dolžnika (glej Pd 306).

7. Ni utemeljeno pritožbeno stališče, da bi se moralo sodišče prve stopnje posebej opredeliti do sklepa komisije (dejansko gre za mnenje in ne sklep komisije, glej zapisnik z dne 21. 4. 2017). Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu navedlo zadostne razloge, da se da preizkusiti njegovo pravilnost. Navedlo je, da je upravitelj v skladu z 2. točko tretjega odstavka 341. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) predlogu priložil besedilo pogodbe in poročilo o ponudbah, ki jih je prejel na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb, s podatki o ponudnikih in ponujenih cenah (Pd 309). Sodišče je ugotovilo, da je upravitelj sklenil pogodbo s ponudnikom, ki je ponudil najvišjo ceno nad izhodiščno (1. točka sedmega odstavka 341. člena ZFPPIPP).¹

8. Pritožnik v nadaljevanju uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja v zvezi s pravočasnostjo plačila varščine. V tem delu opozarja na določbo tretjega odstavka 333. člena ZFPPIPP, ki določa, da se javne dražbe ali postopka zbiranja ponudb lahko udeleži samo tisti, ki en delovni dan pred javno dražbo ali do poteka roka za oddajo ponudb pri zbiranju ponudb plača varščino, če ni v četrtem odstavku tega člena določeno drugače.

9. Ni sporno, da je bila varščina plačana po roku, vendar zato izpodbijani sklep še ni nepravilen in nezakonit. Določba tretjega odstavka 333. člena ZFPPIPP je procesne narave. Ne gre za absolutno bistveno kršitev določb postopka, temveč za relativno bistveno kršitev določb postopka, za katero pa pritožnik (zlasti upoštevajoč v nadaljevanju navedeno) ni uspel izkazati, da bi vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.

10. Iz stečajne zadeve namreč izhaja, da je bila predhodna prodaja neuspešna. Sodišče prve stopnje je na predlog upravitelja že izdalo sklep o prodaji vrednostnih papirjev (sklep z dne 16. 6. 2015). Ker prodaja ni bila uspešna, je na predlog upravitelja 25. 1. 2016 izdalo dodatni sklep o prodaji delnic in določilo, da se to premoženje stečajnega dolžnika v novem postopku proda na način, določen s sklepom o prodaji.

11. Prva prodaja ni bila uspešna, ker ni bilo nobenega ponudnika, na drugi prodaji pa je bil le en ponudnik, kateremu so bili vrednostni papirji tudi prodani. S tem, ko je bila v novem prodajnem postopku pogodba sklenjena z edinim ponudnikom, je vsekakor bil uresničen namen varščine, ki je v tem, da ponudnik izkaže kontrahirno resnost. Ni pa sporno, da je bila varščina vplačana pred odpiranjem ponudb (glej razloge v sklepu VSL Cst 286/2012 z dne 11. 10. 2012 v točki 7). Zakon tudi pri roku za plačilo kupnine omogoča podaljšanje roka za plačilo le-te (glej tretji odstavek 339. člena ZFPPIPP), zato zamudi konkretnega roka v tem postopku ni mogoče pripisati učinkov, kot to predlaga pritožba.

12. Pritožnik navaja, da bi bilo treba prodajo razveljaviti in opraviti ponovno prodajo, ker meni, da bi neupoštevanje ponudbe kot veljavne pomenilo boljše pogoje za poplačilo upnikov, saj bi se postopek prodaje nadaljeval, s tem bi se odprla možnost za pristop novih ponudnikov in posledično verjetnost višanja ponudbene cene nad izklicno. Vendar je to le hipotetična trditev, ki ni v ničemer trditveno in dokazno konkretneje podprta; zlasti ne ob dosedaj neuspešni prodaji tega dela stečajne mase.

13. Pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

14. Pritožnik sam krije stroške pritožbenega postopka (129. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

-------------------------------
¹ Pravilno: z edinim ponudnikom, kot izhaja iz zgoraj citiranega zapisnika (Pd 306) in predloga za izdajo sedaj izpodbijanega sklepa (Pd 309).

Datum zadnje spremembe:

11.12.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep Cst 419/2021
• VSL sklep Cst 79/2011
• VSL Sklep Cst 574/2019