VSL Sklep Cst 475/2017

Jedro

Ena od ključnih predpostavk za ustanovitev neposestne zastavne pravice je razpolagalna sposobnost zastavitelja. Zahteva po razpolagalni sposobnosti praktično zlasti pomeni, da mora biti zastavitelj lastnik predmeta zastavne pravice.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Upnik sam nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje v izpodbijanim sklepom sklenilo, da se začne stečajni postopek nad dolžnikom, da se za upravitelja imenuje M. V. ter da ta naloge in pristojnosti opravlja preko pravno organizacijske oblike, vpisane v poslovni register.

2. Zoper navedeni sklep je vložil pritožbo dolžnik. Uveljavljal je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.

3. Upnik Eko sklad, j.s., je na pritožbo odgovoril. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbo zavrne.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da sta upnik in pravni prednik dolžnika (B., M. K. s.p.) dne 18. 10. 2005 sklenila Kreditno pogodbo št. 221034-12/2005. Pogodba je bila 21. 10. 2005 sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa. Z Dodatkom št. 1 je bil v obliki notarskega zapisa sklenjen še Sporazum o zavarovanju denarne terjatve ter z Dodatkom št. 2 dogovorjena neposredna izvršljivost sporazuma. Ker dolžnik svojih obveznosti ni redno izpolnjeval, je upnik dne 17. 6. 2015 od Kreditne pogodbe odstopil in takrat so zapadle dolžnikove obveznosti, ki so znašale 2.562.030,56 EUR. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da je bila celotna terjatev upnika zavarovana s premoženjem dolžnika z ustanovitvijo neposestne zastavne pravice v korist upnika na premičnih stvareh v lasti in posesti dolžnika, zastavna pravica pa vpisana v register neposestnih zastavnih pravic. Na podlagi priloženih dokazov je sodišče prve stopnje presodilo, da je bil pravni prednik dolžnika (B., M. K. s.p., njegov pravni naslednik družba B. d.o.o., ki je bila 21. 1. 2015 izbrisana iz sodnega registra zaradi pripojitve k stečajnemu dolžniku Z. d.o.o.) lastnik in posestnik zastavljenih premičnin ter da dolžnik ugovorne navedbe, da ni (več) posestnik in lastnik teh premičnin, ni izkazal.

6. Dolžnik v pritožbi navaja, da upnik nima ločitvene pravice na premičninah. Meni, da je sodišče prve stopnje materialno pravo v zadevi zmotno uporabilo, saj ni upoštevalo določb 133. in 170. člena Stvarnopravnega zakonika (Ur. l. RS št. 87/2002 in 91/2013; nadalje: SPZ), po katerih morata biti za ustanovitev neposestne zastavne pravice kumulativno izpolnjena pogoja lastninske pravice dolžnika na premičninah in njegova posest. Trdi, da dolžnik ni posestnik in lastnik teh premičnin ter da je bilo dokazno breme za dokazovanje teh dejstev na upniku, saj gre za negativno dejstvo, ki ga dolžnik ne more dokazati.

7. Neposestna zastavna pravica je zastavna pravica na premičnini, pri kateri zastavljena premičnina ni izročeno v neposredno posest zastavnemu upniku, niti ni izročena v neposredno posest tretji osebi za zastavnega upnika, ampak zastavljena premičnina ostane v neposredni posesti zastavitelja ali tretje osebe zanj (170. člen SPZ). Ena od ključnih predpostavk za ustanovitev neposestne zastavne pravice je razpolagalna sposobnost zastavitelja. Zahteva po razpolagalni sposobnosti praktično zlasti pomeni, da mora biti zastavitelj lastnik predmeta zastavne pravice.

8. V primerih, ko pa so predmet zastave premičnine, za katere se vodi register iz 177. člena SPZ, nastane zastavna pravica z vpisom zastavne pravice v tem registru, ki jo na podlagi notarskega zapisa pristojni organ opravi na zahtevo notarja (četrti odstavek 171. člena SPZ). Pri navadni neposestni zastavni pravici notar pri sklenitvi notarskega zapisa o neposestni zastavitvi tako res ni dolžan preverjati dokazil o razpolagalni sposobnosti zastavitelja,² kar pa ne velja v primerih, ko so predmet zastave premičnine, za katere se vodi register. Razpolagalno sposobnost zastavitelja pri registrski neposestni zastavni pravici namreč, v skladu s 24. členom Uredbe o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (Ur. l. RS št. 23/2004 - 42/2016; nadalje: Uredba), preverja notar. Uredba določa, da notar na podlagi odpravka neposredno izvršljivega notarskega zapisa ne sme zahtevati vpisa nastanka zastavne pravice v register, če zastavitelj v primeru vpisa premičnin iz 12. in 13. člena te uredbe, z javno ali po zakonu overjeno listino ne izkaže svoje lastninske pravice na premičnini, ki je predmet zastave (1. alineja 1. točke prvega odstavka 24. člena Uredbe). Neposestna zastavna pravica se je tako z uvedbo javnega registra neposestnih zastavnih pravic približala hipoteki, saj je register odpravil poglavitno pomanjkljivost neposestne zastavne pravice, to je da ni "vidna" za tretje osebe.

9. V konkretnem primeru iz Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve izhaja, da se terjatev dolžnika zavaruje z ustanovitvijo neposestne zastavne pravice v korist upnika na premičnih stvareh v lasti dolžnika in sicer na (v Sporazumu opredeljeno navedenih) napravah, ki so v lasti in se nahajajo v posesti dolžnika. Sporazum s takšno vsebino je dolžnik (oziroma njegov pravni prednik) podpisal, notar, ki je bil dolžan preveriti razpolagalno sposobnost zastavitelja, pa je vložil zahtevo za vpis zastavne pravice v register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih nepremičnin, na podlagi katere je bila neposestna zastavna pravica tudi vpisana v Register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin. Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje že ob upoštevanju navedenega pravilno presodilo, da je upnik ustrezno izkazal svojo zastavno pravico na dolžnikovih premičninah.

10. Sodišče prve stopnje je tako tudi pravila o razporeditvi trditvenega in dokaznega bremena pravilno uporabilo, saj se je zaradi uspeha dokazovanja upnika konkretno procesno dokazno breme prevalilo na dolžnika, ki je imel možnost z nasprotnim dokazom ovreči aktualni dokazni uspeh upnika. Kot je dolžniku že pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je upnik dejstvo dolžnikove posesti in lastnine dokazal, dolžnik pa za svoje nasprotne navedbe ni niti podal konkretnih trditev niti ni zanje predložil kakršnihkoli dokazov. Dolžnik namreč zatrjuje, da ni lastnik in posestnik premičnin, za katere iz Sporazuma, ki ga je podpisal sam (oz. njegov pravni prednik) izhaja prav nasprotno. Glede na navedeno pa tudi ne drži, da gre za negativna dejstva, ki jih dolžnik ne more poznati. Dolžnik, ki je v Sporazumu izrecno potrdil, da je lastnik in posestnik navedenih premičnin, se ne more uspešno sklicevati na to, da so izven njegovega zaznavnega območja konkretne trditve glede ugovora, da ni lastnik in posestnik teh premičnin. Glede na to, da dolžnik ugotovljenega dejanskega stanja ni uspešno izpodbil, pa je tudi očitek zmotne uporabe 133. in 170. člena SPZ neutemeljen.

11. Ker uveljavljena pritožbena razloga nista podana, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP) je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

12. Vsak upnik mora sam pokrivati svoje stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti (129. člen ZFPPIPP). Upnik mora tako sam nositi svoje stroške odgovora na pritožbo.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

11.12.2017

Podobni dokumenti:

• VSM Sodba I Cp 319/2019
• VSL sklep Cpg 1295/93
• VSL sklep I Cpg 450/2014