<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep I Cpg 913/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2017:I.CPG.913.2017
Evidenčna številka:VSL00005296
Datum odločbe:08.11.2017
Senat, sodnik posameznik:Maja Jurak (preds.), Valerija Jelen Kosi (poroč.), Lidija Leskošek Nikolič
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:predhodno vprašanje - prekinitev postopka - načelo hitrosti in ekonomičnosti

Jedro

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sicer načelo hitrosti v postopku pomembno, vendar pa ne na račun zakonitosti in pravilnosti sodnega varstva. Poleg tega je sodišče prve stopnje navedlo tudi, da bi se z reševanjem predhodnega vprašanja v tem postopku podvojilo izvajanje dokazov in bi se s tem podražil postopek. Tako postopanje ne bi bilo ekonomično. Prav tako je z vidika pravne varnosti boljše, da se vprašanje lastninske pravice rešuje na enem mestu in v zato predvidenem sodnem postopku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek z dnem 29. 8. 2017 prekinilo do pravnomočnega končanja postopka I P 1413/2017, ki poteka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani.

2. Zoper takšen sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov po določbi 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z določbo 366. člena ZPP pritožila tožeča stranka in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni na način, da predlog za prekinitev postopka zavrne, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Določba 13. člena ZPP določa, da kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (predhodno vprašanje), pa o njem še ni odločilo sodišče ali kakšen drugi pristojni organ, lahko sodišče samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno. Rešitev predhodnega vprašanje ima pravdni učinek samo v pravdi, v kateri je bilo vprašanje rešeno. Določba prvega odstavka 206. člena ZPP določa, da sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja; ali če živi stranka na območju, ki je zaradi izrednih dogodkov odrezano od sodišča.

5. Sodišče prve stopnje je v skladu z navedeno pravno podlago odločilo, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, saj se o spornem vprašanju obstoja lastninske pravice na nepremičninah vodi postopek pri istem sodišču pod opravilno št. I P 1413/2017.

6. Pritožnica navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje nepravilna, ker bi moralo samo obravnavati in odločiti o predhodnem vprašanju lastništva premičnin, za uporabo katerih tožeča stranka zahteva plačilo uporabnine. V nadaljevanju pritožbe svoje stališče utrjuje s tem, da postopek gospodarskega spora teče že tretje leto, v pravdnem postopku, kjer se ugotavlja lastninska pravice, pa je vložena šele tožba in bo trajalo dalj časa, kot če bi sodišče prve stopnje samo reševalo predhodno vprašanje. V tem postopku sta namreč bila opravljena že dva naroka za glavno obravnavo, v zadevi I P 1413/2017 pa tožeči stranki tožba ni bila še niti vročena. Navaja tudi, da je odločitev sodišča prve stopnje v nasprotju z določbo 11. člena ZPP, ki sodišču nalaga, da postopek opravi brez zavlačevanja ter, da je tožena stranka v konkretni zadevi dva meseca pred glavno obravnavo prenesla celotno premoženje, ki ga ima, na novo ustanovljeno podjetje.

7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sicer načelo hitrosti v postopku pomembno, vendar pa ne na račun zakonitosti in pravilnosti sodnega varstva. Poleg tega je sodišče prve stopnje navedlo tudi, da bi se z reševanjem predhodnega vprašanja v tem postopku podvojilo izvajanje dokazov in bi se s tem podražil postopek (dvakratno povračilo stroškov priče iz tujine, skupaj s stroški za tolmačenje). Takšno postopanje ne bi bilo ekonomično (prvi odstavek 11. člena ZPP). Prav tako sodišče druge stopnje pritrjuje sodišču prve stopnje, da je z vidika pravne varnosti boljše, da se vprašanje lastninske pravice rešuje na enem mestu in v zato predvidenem sodnem postopku.

8. Pritožbeno sodišče glede pritožničinih navedb o prenašanju premoženja toženke le pripominja, da ni bistveno za odločitev o tej pritožbi, da pa ima pritožnica na voljo druge pravne institute, ki so namenjeni začasnemu varstvu njenih interesov.

9. Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP). Tožeča stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka, ker s svojo pritožbo ni uspela (165. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 11, 11/1, 13, 206, 206/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
08.12.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEzNDMx