VSL Sklep II Cpg 877/2017

Jedro

Sodišče prve stopnje bi moralo pisanja, v katerih stranki odreja rok za opravo določenega procesnega dejanja, zamuda roka pa pripelje do neupoštevanja dejanja, stranki vročiti po pravilih iz 142. člena ZPP, torej osebno.

Katera pisanja morajo biti vročena osebno, je sicer določeno v prvem odstavku 142. člena ZPP. V drugem odstavku istega člena pa je določeno, da se (tudi) druga pisanja vročajo osebno, če tako določa zakon ali če sodišče oceni, da je, zaradi listin, ki so priložene v izvirniku, ali iz kakšnega drugega razloga, potrebna večja previdnost. Zadnji pogoj, torej potrebo po večji previdnosti, lahko med drugim utemelji tudi zagotavljanje načela kontradiktornosti pri pomembnih procesnih dejanjih.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana odločba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom odločilo, da se dejstva in dokazi, navedeni v pripravljalni vlogi tožeče stranke z dne 6. 4. 2017 ne upoštevajo (I. točka izreka). Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 128196/2016 z dne 8. 12. 2016 je razveljavilo tudi v prvem in tretjem odstavku izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo v plačilo 329,59 EUR toženčevih pravdnih stroškov (III. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se zaradi kršitve določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pravočasno pritožuje tožeča stranka. Višjemu sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Predmetni spor je gospodarski spor majhne vrednosti (495. člen ZPP). V tovrstnih sporih veljajo stroga pravila glede tega v katerih vlogah lahko pravdne stranke navajajo dejstva in predlagajo dokaze ter v kakšnih rokih lahko te vloge vložijo. Tako je v drugem odstavku 452. člena ZPP določeno, da lahko tožeča stranka v 8 dneh od prejema odgovora na tožbo vloži pripravljalno vlogo, v kateri odgovori na navedbe iz odgovora na tožbo. Dejstvo je torej, da ima tožeča stranka za vložitev pripravljalne vloge na voljo relativno kratek rok, ki teče od prejema odgovora na tožbo.

6. V obravnavanem primeru je bil tožeči stranki odgovor na tožbo vročen z neosebno vročitvijo, na način, da ji je bil dne 27. 3. 2017 puščen v poštnem predalčniku (zapis "p. p. ob 19:05" na vročilnici, pripeti k l. št. 37 v spisu). Rok za vložitev pripravljalne vloge je tako začel teči naslednji dan.

7. Višje sodišče soglaša s pritožbenim stališčem, da je neosebno vročanje v primerih kot je obravnavani neprimerno. Katera pisanja morajo biti vročena osebno, je sicer določeno v prvem odstavku 142. člena ZPP. V drugem odstavku istega člena pa je določeno, da se (tudi) druga pisanja vročajo osebno, če tako določa zakon ali če sodišče oceni, da je, zaradi listin, ki so priložene v izvirniku, ali iz kakšnega drugega razloga, potrebna večja previdnost. Zadnji pogoj (torej potrebo po večji previdnosti) lahko med drugim utemelji tudi zagotavljanje načela kontradiktornosti pri pomembnih procesnih dejanjih.¹ Prav takšna situacija je, po oceni pritožbenega sodišča, podana v predmetnem sporu. Dejstvo je, da se tožeči stranki z vložitvijo pripravljalne vloge zagotavlja (edina) možnost odgovora na navedbe tožene stranke.² Dejstvo je tudi, da mora takšen odgovor podati v roku 8 dni od prejema vloge nasprotne stranke in da je posledica zamude tega roka neupoštevanje njene vloge. Odločitev sodišča prve stopnje, da se vloga tožene stranke vroča z neosebno vročitvijo, lahko že tako kratek 8 dnevni rok za odgovor še skrajša, hkrati pa zmanjša verjetnost, da bo tožeči stranki pisanje res vročeno na dan, ko se bo vročitev štela za opravljeno. Do tega namreč pride že z dnem, ko je pisanje, zaradi neuspešnega poskusa vročitve po 140. členu ZPP, puščeno v predalčniku (prvi odstavek 141. člena ZPP).

8. Pritožba torej utemeljeno izpostavlja, da bi moralo sodišče prve stopnje pisanja, v katerih stranki odreja rok za opravo določenega procesnega dejanja, zamuda roka pa pripelje do neupoštevanja dejanja, stranki vročiti po pravilih iz 142. člena ZPP (osebno). Ob tehtanju načela kontradiktornosti, po katerem morajo stranke imeti možnost, da se opredelijo do navedb nasprotne stranke in na drugi strani načela ekonomičnosti in hitrosti postopka, čemur je namenjena neosebna vročitev, namreč v primerih kot je obravnavani prevlada načelo kontradiktornosti.

9. Sodišče prve stopnje je torej z napačnim (neosebnim) vročanjem in posledičnim neupoštevanjem pripravljalne vloge tožeče stranke, tej kršilo pravico do izjave (kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Višje sodišče je zato izpodbijano odločbo razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Postopek bo moralo nadaljevati tako, da bo že vloženo pripravljalno vlogo tožeče stranke vročilo toženi stranki in ji s tem dalo možnost, da se do nje opredeli.

10. Odločitev o pritožbenih stroških je skladno s tretjim odstavkom 165. člena ZPP pridržana za končno odločbo.

-------------------------------
¹ Tako tudi A. Galič in drugi: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, I. knjiga, str. 568. Galič kot primer navaja vročanje pritožbe, na katero lahko nasprotna stranka odgovori.
² V sporih majhne vrednosti se narok za glavno obravnavo pogosto ne izvede, četudi do izvedbe pride pa stranke na naroku ne smejo navajati novih dejstev ali predlagati dokazov.

Datum zadnje spremembe:

08.12.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cpg 1025/2017
• VSL sklep I Cpg 809/2013
• VSM Sklep II Kp 33197/2019