VSL Sklep I Cp 1549/2017

Jedro

V obravnavanem primeru je tožnik vložil tožbo po pooblaščencu že po začetku stečajnega postopka. Ker je bila tožnikova poslovna sposobnost omejena, za vložitev tožbe ni imel pravdne sposobnosti, zato je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je pozvalo stečajno upraviteljico na odobritev njegovih pravdnih dejanj. Ker jih stečajna upraviteljica kot zakonita zastopnica stečajnega dolžnika ni odobrila, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je tožbo zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom prekinilo postopek zaradi uvedbe osebnega stečaja nad tožnikom (I. točka izreka). Pravdni postopek je nadaljevalo (II. točka izreka). Tožbo tožeče stranke zoper toženo stranko je zavrglo (III. točka izreka). Zavrglo je tudi nasprotno tožbo tožene stranke zoper tožečo stranko (IV. točka izreka). Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (V. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje tožnik in uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno prekinilo postopek, saj Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) izrecno določa, da se postopek prekine, če nastanejo posledice stečajnega postopka med postopkom. V obravnavanem primeru se je stečaj začel pred začetkom postopka, zato ni bilo pogojev za njegovo prekinitev. Stališče sodišča, da je stečajni upravitelj pooblaščen za zastopanje stečajnega dolžnika v vseh postopkih in poslih, ki kakorkoli vplivajo na obseg stečajne mase, je napačno. Sodišče se sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča III Ips 124/2015, ki se nanaša na drugačno situacijo kot je obravnavana. Stečajni dolžnik je v obravnavanem primeru upnik in ne dolžnik, kot je v primeru, ki ga je obravnavalo Vrhovno sodišče. Poleg tega se je Vrhovno sodišče v citirani odločbi neargumentirano poslužilo ekstenzivne razlage 386. člena ZFPPIPP. Že s preprosto jezikovno razlago je moč ugotoviti, da se omeji poslovna sposobnost le na primere, ko gre za posle, ki pomenijo razpolaganje stečajne mase v smislu zmanjševanja dolžnikovega premoženja. Namen zakonodajalca je bil, da se v primeru osebnega stečaja poslovna sposobnost dolžnika omeji le v primerih, ki so eksplicitno določeni v določilu 386. člena ZFPPIPP. Določba 235. člena ZFPPIPP ne velja za postopke osebnega stečaja, temveč se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika z začetkom postopka osebnega stečaja zgolj omeji in sicer skladno s specialno določbo prvega odstavka 368. člena ZFPPIPP. Če bi zakonodajalec dejansko želel omejiti poslovno sposobnost dolžnika v osebnem stečaju tako, kot to izhaja iz odločbe Vrhovnega sodišča, bi uporabil bolj preprosto formulo in poslovno sposobnost stečajnega dolžnika omejil za razpolaganje z vsem premoženjem, razen s tistim, ki je izvzeto iz stečajne mase in ne bi taksativno določalo prepovedanih poslov. Taka razlaga je grobo posegla v ustavno pravico tožnika, predvsem v pravico do zasebne lastnine. Postopek osebnega stečaja se bistveno razlikuje od stečajnega postopka. Njegov smisel ni zgolj v tem, da bi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo, temveč tudi v tem, da dolžnik po poteku določenega obdobja lahko začne normalno življenje. Odločitev Vrhovnega sodišča tudi neobrazloženo odstopa od dosedanje sodne prakse (VSM Sklep I Ip 776/2013, VSL Sodba II CP 122/2012, VSM Sodba I Cp 859/2015 in UPR Sodba I U 826/2013).

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po določilu 4. točke 1. odstavka 205. člena ZPP se pravdni postopek prekine po samem zakonu, če nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka. Nad tožnikom je bil s sklepom sodišča St ... z 26. 3. 2015 začet postopek osebnega stečaja. Sodišče je zato postopek prekinilo. V istem sklepu je sodišče postopek tudi nadaljevalo, saj je stečajna upraviteljica tožnika kot njegova zakonita zastopnica prevzela pravdo.

6. Z začetkom postopka osebnega stečaja je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena (386. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, v nadaljevanju ZFPPIPP). Pri razpolaganju s premoženjem, ki spada v stečajno maso, lahko stečajnega dolžnika zastopa le stečajni upravitelj kot njegov zakoniti zastopnik. Po določilu 245. člena ZFPPIPP z začetkom stečajnega postopka prenehajo pooblastila dolžnikovih zastopnikov in drugih pooblaščencev (101. člen ZPP). Upravitelj dobi pooblastila za zastopanje stečajnega dolžnika in vodenje vseh njegovih poslov iz drugega odstavka 97. člena ZFPPIPP. Pooblastila podana odvetnikom in pooblaščencem pred postopkom osebnega stečaja prenehajo, za nadaljnje postopanje je potrebno novo pooblastilo stečajnega upravitelja.

7. V obravnavanem primeru je tožnik vložil tožbo po pooblaščencu že po začetku stečajnega postopka. Ker je bila tožnikova poslovna sposobnost omejena, za vložitev tožbe ni imel pravdne sposobnosti, zato je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je pozvalo stečajno upraviteljico na odobritev njegovih pravdnih dejanj. Ker jih stečajna upraviteljica kot zakonita zastopnica stečajnega dolžnika ni odobrila, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je tožbo zavrglo.

8. Pritožnik sodišču prve stopnje očita napačno uporabo določb 386. člena ZFPPIPP. Meni, da se omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika nanaša le na primere, ko gre za posle, ki pomenijo razpolaganje s stečajno maso v smislu zmanjševanja dolžnikovega premoženja. Judikat Vrhovnega sodišča III Ips 124/2015, na katerega se je v obrazložitvi sklepa sklicevalo sodišče 1. stopnje, za primerjavo z obravnavanim primerom po njegovi oceni ne pride v upoštev, ker da obravnava drugačno situacijo. Pritožbene navedbe niso utemeljene. Po prvi točki prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP se poslovna sposobnost stečajnega dolžnika z začetkom stečajnega postopka omeji tako, da ne more razpolagati s premoženjem, ki je predmet stečajne mase (s premoženjem, ki je izvzeto iz stečajne mase, pa stečajni dolžnik lahko samostojno razpolaga). Po oceni pritožnika je poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omejena le v primerih, ko gre za posle, ki pomenijo razpolaganje s stečajno maso v smislu zmanjševanja dolžnikovega premoženja. Tako stališče ni pravilno. V stečajno maso med ostalim spadajo tudi terjatve, zato je ne glede na to, da je v obravnavanem primeru stečajni dolžnik tožnik, predmet spora premoženja, ki spada v stečajno maso in je zato posledično poslovna sposobnost tožnika kot stečajnega dolžnika omejena. Da je treba razlagati citirano določilo širše, ne le z jezikovno razlago, za katero se zavzema pritožnik, izhaja iz odločbe Vrhovnega sodišča III Ips 124/2015 z 22. 11. 2016. Pritožnik s sklicevanjem na starejšo sodno prakso nižjih sodišč ne more uspeti.

9. Uveljavljani pritožbeni razlogi tako niso podani, prav tako niso podani pritožbeni razlogi na katero pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP).

Datum zadnje spremembe:

07.12.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Cpg 728/2017
• VSL sklep I Cp 1209/2016
• VSL sklep Cst 223/2017