VSL Sklep I Cp 1373/2017

Jedro

Zahtevek v motenjski pravdi je dvojno dajatveni zahtevek, obsega namreč restitucijski in prepovedni zahtevek. Kadar vzpostavitev prejšnjega stanja ni potrebna, kot v obravnavanem primeru, ko je toženka s tem, ko je nanošeni material skurila in ga na ta način dejansko odstranila ter tako vzpostavila prejšnje posestno stanje, zadošča, da tožnik v motenjski pravdi zahteva prepoved bodočih motilnih dejanj. Napačno je torej stališče pritožnika, da je zato, ker vzpostavitev prejšnjega stanja ni potrebna, odpadel tudi interes tožnikov za vložitev tožbe. To ne drži, saj cilj posestnega varstva ni zgolj vzpostavitev prejšnjega dejanskega stanja, temveč tudi sankcioniranje in preprečitev nadaljnje samovolje stranke, ki je dejansko stanje enostransko spremenila.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je toženka motila tožnika v neposredni posesti nepremičnine 757/1, k.o. X, s tem, da je dne 30. 8. 2016 na delu nepremičnine, ki je v naravi asfaltna pot, nasula seno in kamenje, dne 2. 9. 2016 nasula seno in kamenje, dne 11. 9. 2016 pa nasutje z dne 2. 9. 2016 prestavila za 10 metrov in na isto pot nanosila še dodatno kamenje in dračje v približnem obsegu 2 m3 in s tem tožnikoma otežila vožnjo do njunega vikenda oziroma gospodarskega poslopja (I. točka izreka). Toženki je v bodoče prepovedalo s takim ali podobnim ravnanjem posegati v neposredno posest tožnikov (II. točka) ter ji naložilo povrnitev 1060,84 EUR pravdnih stroškov tožnikoma (III. točka). V ostalem je zahtevek zavrnilo (IV. Točka). Postopek za vzpostavitev prejšnjega stanja in glede predloga za izdajo začasne odredbe, je ustavilo (V. točka).

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo (pravilno: sklep) spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne in tožeči stranki naloži povrnitev pravdnih stroškov. Toženka v pritožbi navaja, da je napačen tožbeni zahtevek za ugotovitev motilnega ravnanja na parceli št. 757/1, k.o. X, saj se površina ceste, na katero naj bi toženka odlagala material, ne nahaja na tej parceli. Tudi v postopku pred sodiščem prve stopnje med strankami ni bilo sporno, da naj bi se motilno ravnanje zgodilo ob dovozu na dvorišče hiše toženke, ki ni na parceli 757/1, pa tudi dopis odvetniške družbe v predpravdnem postopku ne problematizira voženj po parceli 757/1. Nadalje navaja, da je napačna ugotovitev sodišča, da naj bi toženka material odlagala dne 30. 8. 2016 in 11. 9. 2016 oziroma da naj bi takrat motila posest tožnikov, saj iz dopisa njenega delodajalca izhaja, da je bila na letnem dopustu v času od 1. 9. 2016 do 11. 9. 2016. Ker dela v N., potrebuje tudi določen čas za pot, zato ni mogoče, da bi posest motila 30. 8. 2016, saj je bila še na delu v N., 11. 9. 2016 pa je že potovala nazaj in prav tako ni mogoče, da bi motila posest. Tudi priča K. je izpovedala, da sta skupaj s toženko kup sena zakurila 10. 9. 2016. Navaja še, da tožnika nimata interesa za pravdo, saj je bil kup materiala odstranjen še pred vložitvijo tožbe, namen motenjskih pravd pa je vrnitev v prejšnje stanje, poleg tega v primeru soposesti ne gre za motenje, če ne gre za popoln odvzem posesti.

3. Tožnika sta na pritožbo odgovorila in v odgovoru na pritožbo predlagata njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju SPZ) v 34. členu določa, da sodišče z odločbo o zahtevku za varstvo pred motenjem posesti odredi prepoved nadaljnjega motenja oziroma vrnitev odvzete posesti ter druge ukrepe, potrebne za varstvo pred nadaljnjim motenjem. Zahtevek v motenjski pravdi je tako dvojno dajatveni zahtevek, obsega namreč restitucijski in prepovedni zahtevek. Kadar vzpostavitev prejšnjega stanja ni potrebna, kot v obravnavanem primeru, ko je, kot izpostavlja pritožba, toženka s tem, ko je nanošeni material skurila in ga na ta način dejansko odstranila ter tako vzpostavila prejšnje posestno stanje, zadošča, da tožnik v motenjski pravdi zahteva prepoved bodočih motilnih dejanj.¹ Napačno je torej stališče pritožnika, da je zato, ker vzpostavitev prejšnjega stanja ni potrebna, odpadel tudi interes tožnikov za vložitev tožbe. To ne drži, saj cilj posestnega varstva ni zgolj vzpostavitev prejšnjega dejanskega stanja, temveč tudi sankcioniranje in preprečitev nadaljnje samovolje stranke, ki je dejansko stanje enostransko spremenila.² Sodišče prve stopnje je postopek za vzpostavitev prejšnjega stanja in glede predloga za izdajo začasne odredbe ustavilo, saj sta tožnika taka zahtevka umaknila ravno zato, ker je bilo prejšnje stanje že vzpostavljeno in je v okviru motenjske pravde obstajal le interes za uveljavitev zahtevka za preprečitev bodočega motenja. Nadalje je neutemeljena tudi pritožbena navedba, da naj bi, kadar obstaja soposest, motenje posesti predstavljal le popolni odvzem posesti. Motenje (so)posesti je namreč vsaka taka sprememba dejanskega stanja, ki stranki onemogoča normalno izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo,³ kar je v konkretnem primeru, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, pomenil kup odloženega materiala na cesti, ki je tožnikoma oteževal dostop do njunega vikenda oziroma gospodarskega poslopja.

6. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je sodišče napačno ugotovilo, da je toženka motila posest tožnikov dne 30. 8. 2016 in 11. 9. 2016. Sodišče je s tem v zvezi izvedlo dokaze in jih tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno ocenilo. Res je sicer, da je toženka kot dokaz predložila potrdilo delodajalca iz N., da je bila na letnem dopustu od 1. 9. do 11. 9. 2016, vendar to ne dokazuje, da je pred tem obdobjem (30. 8. 2016) ali na zadnji dan letnega dopusta (11. 9. 2016) ni bilo v S. Poleg tega je toženka v odgovoru na tožbo podala trditve, da slike, posnete na dan 30. 8. 2016, prikazujejo fazo čiščenja plevela ob cesti, ki ga je toženka poleg kamenja odlagala na cesto, slike, posnete na dan 11. 9. 2016, pa prikazujejo celotno količino plevela, ki ga je toženka pripravila za sežig. Sodišče zaradi navedenega njenim (spremenjenim) navedbam ni sledilo, prav tako pa obrazloženo ni sledilo izpovedbi priče K., saj je na podlagi celotnega izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da so dokazane trditve tožnikov, da je do motenja prišlo tudi 30. 8. 2016 in 11. 9. 2016. Pritožbeno sodišče se s tem v zvezi v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na obrazložitev prvostopenjskega sodišča v točki 6 obrazložitve izpodbijanega sklepa.

7. Tožena stranka v pritožbi ne more uspeti niti z navedbo, da do motenja ni prišlo na parceli št. 757/1, k.o. X, temveč na drugi parceli, saj takšnih navedb oziroma ugovora v postopku pred sodiščem prve stopnje ni podala in gre za nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP). Tudi sicer toženka v pritožbi sama navaja, da med strankama nikoli v postopku ni bilo sporno, kje je prišlo do motenja posesti in da je bilo to na cesti ob dovozu k hiši toženke. Sama lokacija zatrjevanega (in ugotovljenega) motilnega ravnanja med pravdnima strankama ni bila sporna.⁴ Obema strankama je bilo jasno, kje se je to dogajalo glede na fotografiji v spisu in prikaz legend. Sama oznaka oz. številka parcele, na kateri je prišlo do motenja, ni bistveni element zakonskega dejanskega stanu iz določbe 33. člena SPZ.⁵

8. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podane kršitve določb postopka, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti, materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

9. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

-------------------------------
¹ N. Betetto, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 664.
² N. Betetto, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, str. 657.
³ Tako tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 4307/2009 z dne 24.02.2010.
⁴ Toženec lokaciji motenja, ki sta jo tožnika opredelila v tožbi, ni ugovarjal.
⁵ Primerjaj sklepa VSL II Cp 1672/2016 in I Cp 182/2015

Datum zadnje spremembe:

07.12.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 3391/2013
• VSL sklep I Cp 1554/2009
• VSL sklep II Cp 92/2016