VSL Sodba II Cp 1254/2017

Jedro

Splošno znano je dejstvo, da vsak nanos mokrote, do česar lahko pride tudi v primeru nekaj "speštanih" jagod grozdja, zdrsljivost na tleh (posebej ploščicah) poveča, kar pa še ne pomeni, da je glede na vse okoliščine tega primera podana krivdna odgovornost druge toženke zaradi neskrbnega ravnanja, ki bi bilo lahko povezano s položitvijo oziroma vzdrževanjem ploščic v smislu opravljanja kontrol drsnosti. Kot je sodna praksa že večkrat poudarila v podobnih odškodninskih primerih, neprestanega in neprekinjenega nadzora delavcem oz. prodajalcem v trgovinah in trgovskih centrih na ta način, da bi morali vsak trenutek in na vsaki točki trgovine preverjati in čistiti morebitne kapljice in druge madeže, ki povečajo nevarnost zdrsa, ni mogoče naložiti. Tudi takšna skrajna skrbnost ne bi mogla v celoti odpraviti možnosti nesreč, kakršna je obravnavana, do katere je očitno prišlo po naključju.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da sta mu prva in druga tožena stranka solidarno dolžni plačati 17.237,17 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 3. 2012 do plačila. Tožniku je naložilo, da je dolžan povrniti toženi stranki 3.015,36 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje.

2. Tožnik se pritožuje zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov, opredeljenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), predlaga razveljavitev sodbe. Dejstvo je, da je tožnik pri toženi stranki padel, možni vzroki so različni. Glede na dokazni postopek je zelo verjetno in dokazano, da so bila tla pri blagajni spolzka in vzrok za padec. Trgovinske dejavnosti verjetno res ni šteti za nevarno dejavnost, je pa trgovca šteti za organizatorja trgovinske dejavnosti, zato naj se upoštevajo določbe o objektivni odgovornosti organizatorja prireditve (147. in 157. člen OZ). V javnosti je bilo že večkrat izpostavljeno, da trgovine X zagotavljajo premajhno število delavcev, da bi opravili dejavnost tako, da bi bili kupci zadovoljni. Sodišče se je ukvarjalo z nepomembnimi in obrobnimi okoliščinami, pri tem pa je spregledalo, da druga tožena stranka ni poskrbela za pravilno čiščenje trgovine, saj čistijo trgovino prodajalci sami. Trgovinsko dejavnost organizira druga toženka tako, da privablja velike skupine ljudi v trgovino, iz tega naslova tožniku odgovarja za škodo, ki jo je utrpel s tem, da je stopil na raztresene grozdne jagode ob blagajni. Tudi po Pravilniku o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje trgovinske dejavnosti ter Pravilniku za zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na delovnih mestih v zvezi z Zakonom o trgovini, morajo biti tla takšna, da na njih poškodbe niso mogoče. Sodišče kljub ugotovitvam po izvedenem dokaznem postopku ne more naprtiti tožniku, da je sam kriv za poškodbo oziroma padec pri drugi toženi stranki. Niso pomembne samo tehnične okoliščine, ampak tudi način organiziranja dela pri drugi toženi stranki, tako da do poškodb ne more priti. Med vzrokom in posledico, torej padcem tožnika in dejavnostjo ter organiziranjem le-te je podana vzročna zveza, protipravnost pa se kaže v tem, da je do škodnega dogodka prišlo in da je vzrok v tem, da druga tožena stranka ni organizirala prodaje na tak način, da bi to preprečila.

3. Toženki nista odgovorili na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik se je dne 28. 10. 2011 poškodoval pri padcu ob blagajni v trgovini X. Zahteva odškodnino od obeh toženk solidarno (prva toženka je zavarovalnica, pri kateri ima druga toženka - trgovina sklenjeno zavarovalno pogodbo iz naslova zavarovanja odgovornosti), bodisi na podlagi njune objektivne ali krivdne odgovornosti.

6. V pritožbi tožnik neutemeljeno vztraja, da je druga toženka za škodni dogodek, ki se je pripetil tožniku v njeni trgovini, objektivno odgovorna. Sicer sprejema pravilno in v sodni praksi ustaljeno stališče sodbe, da trgovinske dejavnosti ni šteti za nevarno dejavnost. Kljub temu pa meni, da je trgovca šteti za organizatorja trgovinske dejavnosti, v zvezi s tem pa naj bi prišle v poštev določbe o objektivni odgovornosti organizatorja prireditve iz 157. člena OZ. Po tej določbi organizator shoda večjega števila ljudi v zaprtem prostoru ali na prostem odgovarja za škodo, nastalo s smrtjo ali telesno poškodbo, ki nastane zaradi izrednih okoliščin, ki lahko nastanejo ob takih priložnostih, kot je gibanje množic, splošen nered in podobno. Po trditvah pritožbe je splošno znano, da trgovine X zagotavljajo premajhno število zaposlenih, hkrati pa privabljajo v svoje trgovine velike skupine ljudi.

7. Materialnopravno stališče pritožbe, da je druga toženka objektivno odgovorna tožniku za škodo na podlagi 157. člena OZ, je zmotno. Ta določba daje podlago le za povrnitev tiste premoženjske in nepremoženjske škode, ki je posledica izrednih okoliščin, ki spremljajo zbrano množico ljudi. Zakonodajalec primeroma našteva dve takšni okoliščini (gibanje množic in splošen nered). Škoda mora biti v zvezi s prav takšnimi izrednimi okoliščinami, ki spremljajo zbrano množico. Pravna teorija in sodna praksa omenjata primere odgovornosti organizatorja športnih prireditev (npr. nogometne tekme, hokejske tekme), pa tudi javnih shodov.¹ Ker v obravnavani zadevi ni niti zatrjevano, niti ugotovljeno, da naj bi šlo pred padcem tožnika za takšne izredne okoliščine, druga toženka na tej podlagi ne more biti objektivno odgovorna za tožnikov padec.

8. Pritožbeno sodišče soglaša z materialnopravnim zaključkom sodbe o tem, da v ugotovljenih okoliščinah tožnikovega padca, ki v bistvenem med strankama niso sporne, tudi ni podana krivdna odgovornost druge toženke. Razlogi sodbe o tem so izčrpni, zaključki prepričljivo obrazloženi in jim ni kaj dodati. V dokaznem postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnik v trgovini ob blagajni padel, ker mu je spodrsnilo, najverjetneje na jagodi grozdja, ki je padla iz vrečke stranki pred njim. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da delavkam tožene stranke ni mogoče očitati neskrbnega ravnanja niti pri čiščenju tal v trgovini, niti pri delu na blagajni, saj tudi v primeru, če je npr. kupcu padlo grozdje iz vrečke na tla, blagajničarke tega niso mogle takoj opaziti. Čeprav so same čistile trgovino, so to delo opravljale vsakodnevno in tudi vedno, kadar je kakšna stranka sporočila razlitje ali umazanijo ali če so sami to opazili. Pred padcem tožnika so bile po ugotovitvah sodbe dve ali tri grozdne jagode na tleh zelo kratek čas, prodajalke druge toženke jih niso opazile, niti jih ni opazil tožnik. Sodišče ni ugotovilo okoliščin, ki bi kazale na nepravilno postavitev blagajn, niti ni bilo podlage za nastavitev posebnih oprijemal pri blagajnah. Izvedenec gradbene stroke je sicer res na podlagi posebnih meritev drsnosti tal na mestu padca tožnika, na podlagi metode, ki jo je v okviru pravil svoje stroke izbral za primerno, podal mnenje, da je bil koeficient drsnosti v času meritve ustrezen zgolj v primeru, če so bile ploščice suhe, ne pa tudi v primeru mokrih ploščic. Vendar je prvostopenjsko sodišče utemeljeno upoštevalo, da je ta podatek nezanesljiv zaradi poteka časa od padca do izvedenih meritev izvedenca, saj se koeficient drsnosti spreminja tekom obrabe tal skozi čas. Poleg tega je bila lahko v istem časovnem obdobju na različnih koncih trgovine drsnost različna.

9. Splošno znano je dejstvo, da vsak nanos mokrote, do česar lahko pride tudi v primeru nekaj "speštanih" jagod grozdja, zdrsljivost na tleh (posebej ploščicah) poveča, kar pa še ne pomeni, da je glede na vse okoliščine tega primera (pravilno ugotovljene v 36. in 37. točki obrazložitve), podana krivdna odgovornost druge toženke zaradi neskrbnega ravnanja, ki bi bilo lahko povezano s položitvijo oziroma vzdrževanjem ploščic v smislu opravljanja kontrol drsnosti. Drži, da Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje trgovinske dejavnosti² nalaga trgovcu, da trgovinsko dejavnost opravlja v ustrezno urejenem prodajnem prostoru, medtem ko Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na delovnih mestih³ nalaga delodajalcu ustrezno ureditev delovnih mest, da ni ogrožena varnost in zdravje delavcev. Vendar, kot je sodna praksa že večkrat poudarila v podobnih odškodninskih primerih,⁴ neprestanega in neprekinjenega nadzora delavcem oz. prodajalcem v trgovinah in trgovskih centrih na ta način, da bi morali vsak trenutek in na vsaki točki trgovine preverjati in čistiti morebitne kapljice in druge madeže, ki povečajo nevarnost zdrsa, ni mogoče naložiti. Tudi takšna skrajna skrbnost ne bi mogla v celoti odpraviti možnosti nesreč, kakršna je obravnavana, do katere je očitno prišlo po naključju.

10. Sodišče prve stopnje ni zagrešilo bistvenih kršitev določb postopka, sploh pa ne tiste, ki jo izpostavlja pritožba, češ da je v nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka izvajalo dokaze, ki za predmetni spor niso pomembni. V celoti in pravilno je ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo (131. člen OZ). Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo neutemeljeno pritožbo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

11. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. in 154. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Več o tem Obligacijski zakonik s komentarjem, prva knjiga, Komentar, D. Jadek Pens,a k 157. členu ter VSL I Cp 2646/2015, I Cpg 617/2015, II Cp 2010/2011.
² Ur. list RS, št. 37/2009.
³ Ur. list RS, št. 89/1999 s spremembami.
⁴ Primerjaj odločbe VSL II Cp 3674/2012, VSM I Cp 214/2014, VSK I Cp 601/2015.

Datum zadnje spremembe:

07.12.2017

Podobni dokumenti:

• VSC Sodba Cp 112/2019
• VSL sklep II Cp 3079/2010
• VSL sklep II Cp 699/2010