VSL Sodba IV Cp 1532/2017

Jedro

Kontinuiran in stabilen sistem varstva in vzgoje, ki je za otrokov razvoj bistven, je osnovni razlog za odločitev sodišča, da se mladoletnega otroka ne predodeli materi, in le kot dodaten razlog je sodišče prve stopnje poudarilo tudi bratovsko vez med obema otrokoma, ki bi se v primeru predodelitve materi porušila.

Zaradi čustvenega primanjkljaja s strani očeta je prvo sodišče po uradni dolžnosti stike mladoletnega otroka z materjo dodatno razširilo, tako da bo lahko slednji v času izvedbe stikov prejemal od matere veliko čustvenosti in topline, ki mu jo je nesporno sposobna dati ter na tak način sprejeti to, česar mu oče zaradi svojih osebnih lastnosti ne more dati.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v drugi alineji II. točke izreka spremeni tako, da se iz besedila izpusti "mld. A. A.".

II. V preostalem delu se pritožba tožene stranke in v celoti pritožba tožeče stranke zavrneta ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Pravdni stranki nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedeno sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem bi se odločbe o varstvu, vzgoji, stikih in preživnini (sodba Okrožnega sodišča v Krškem IV P 104/2012 z dne 21. 9. 2012, sodna poravnava Okrožnega sodišča v Krškem IV P 104/2012 z dne 21. 9. 2012, sodna poravnava Okrožnega sodišča v Krškem N 99/2014 z dne 12. 3. 2015), na podlagi katerih je bil mladoletni B. zaupan v varstvo, vzgojo in oskrbo očetu, dogovorjeni so bili stiki otroka z materjo, mati pa je bila zavezana k plačilu mesečne preživnine, nadomestile z novo odločbo tako, da bi se mladoletni B. zaupal v varstvo, vzgojo in oskrbo materi, med očetom in mladoletnim B. bi se določili medsebojni stiki enkrat tedensko od 16. do 18. ure pod nadzorstvom CSD, oče pa bi bil dolžan za mladoletnega B. plačevati mesečno preživnino v višini 200,00 EUR (I. točka izreka). Poleg s sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Krškem N 99/2014 z dne 12. 3. 2015 določenih stikov mladoletnega A. A. in mladoletnega B. A. z mamo C. A. je sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti določilo še dodatna stika in sicer: - da pride v času igralne terapije v ... C. A. po mladoletnega A. A. in mladoletnega B. A. na parkirišče pred ... tudi ob petkih, ko ni dogovorjenih stikov, ob 18. uri, kamor ju pripelje D. A. in oba odpelje na igralno terapijo v ... Otroka pri njej prespita in ju v soboto pripelje na parkirišče pred ... med 11. in 15. uro po predhodnem dogovoru med staršema, kamor ju pride iskat D. A.; - ter da mladoletni B. A. z mamo C. A. preživi še vsak peti vikend od petka od 16. ure do nedelje do 18. ure, pri čemer pride C. A. ponj in ga pripelje nazaj na parkirišče pred ..., kamor ga pride iskat D. A.; - v času izvajanja igralne terapije v ... pa se ta stik poveže z dogovorjenim stikom iz prve alineje tako, da se ustrezno podaljša ( II. točka izreka). Sklenilo je še, da vsaka stranka krije svoje stroške pravdnega postopka (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo sta se pritožili obe pravdni stranki.

Tožnica je zoper sodbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) po pooblaščenki vložila obširno pritožbo, ki bi jo lahko brez večjega posega v njeno bistvo zreducirala le na nekaj strani. V bistvenem navaja, da je izpodbijana sodba preuranjena, nepravilna, nezakonita in neustavna. Sodišče se do njenih relevantnih navedb in predlaganih dokazov ni opredelilo in tudi ni pojasnilo, zakaj predlaganih dokazov ni izvedlo, kar pa bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost sodne odločbe. Po prepričanju tožnice bi bila pomembna izvedba dokaza z zaslišanjem strokovnih delavcev, psihologinje in članov kriznega teama v Kriznem centru, ki bi lahko pojasnili, zakaj je bil mladoletni B. za več mesecev nameščen v Krizni center. Meni, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti razlogi nejasni, saj naslovno sodišče tožnici ni z ničemer pojasnilo, zakaj ne sprejema njenih navedb, da so se razmere na strani toženca v razmerju do mladoletnega B. tako spremenile, da bi bilo potrebno odločiti, da se B. predodeli v varstvo, vzgojo in oskrbo tožnici. Navaja, da sodišče ni izvedlo niti dokaza s prečitanjem zapisnika CSD z dne 18. 3. 2015, na podlagi katerega je tožnica vložila tožbo in iz katerega izhaja, da je namestitev mladoletnega B. v KC nujna zaradi njegove zaščite, ker naj bi mladoletni B. strokovni delavki v času letovanja na D. med zimskimi počitnicami februarja 2015 izjavil, da ne želi nazaj domov (k tožencu), ker ga doma pretepa babica (mati toženca). Sodišče tudi ni upoštevalo jasno izražene želje mladoletnega B., da živi pri tožnici, ni se opredelilo in ni upoštevalo poročila vzgojiteljice P. U. Brez pravne in dejanske podlage ter brez ustreznega strokovnega znanja je zaključilo, da ima mladoletni B. zaradi občutka varnosti pri očetu dom, kjer ima zagotovljeno varnost in stabilnost. Takšni zaključki sodišča so v nasprotju s podatki v sodnem spisu, kajti če bi mladoletni B. res imel pri tožencu zagotovljeno varnost in stabilnost, potem zagotovo ne bi bil za več mesecev nameščen v Krizni center. Po izpodbijani odločitvi sodišča bo vpliv očeta in babice na otroka dosežen v smeri omejevanja in preprečevanja stikov tožnici. Meni tudi, da je zadnje poročilo CSD z dne 23. 11. 2016 prestaro in ne odraža pravilnega in popolnega dejanskega stanja, na katerem bi bilo mogoče temeljiti sodno odločbo. Sodišče bi moralo nove življenjske okoliščine tožnice ugotavljati s pomočjo strokovnjakov ter bi ji moralo pustiti vsaj še nekaj časa (približno pol leta), da se razmere ustalijo ter bi šele potem lahko ugotavljalo kaj je dejansko v korist mladoletnega B. Sodišče prve stopnje se je oprlo na mnenje T. P. J., ki je bilo izpodbito z mnenjem druge izvedenke Ž. T., saj sta njuni stališči glede ločitve otrok A. in B. povsem različni. Meni, da bi moralo sodišče v postopku angažirati novega tretjega izvedenca, psihiatra ali kliničnega psihologa z namenom, da se nasprotja v dosedanjih mnenjih odpravijo. Opozarja na izpovedbo izvedenke Ž. T., da je temeljni razlog za depresivno stanje pri B. neizpolnjevanje njegovih čustvenih potreb ter predvsem na toženčevi strani kritičen, obsojajoč in negativen odnos do tožnice.

Toženec izpodbija sodbo v II. in III. točki izreka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Meni, da sodišče ni imelo podlage, da po uradni dolžnosti določi še dodatna stika matere s sinovoma B. in A. Sodišče lahko po uradni dolžnosti odloča brez postavljenih zahtevkov le v primeru, ko odloča o razvezi zakonske zveze in o mladoletnih otrocih. Navedena določba pa se ne nanaša na primere, kot je konkretni, ko sodišče v okviru postavljenega zahtevka odloča o spremembi že določenega skrbništva in stikov. Toženec se tudi vsebinsko ne more strinjati z odločitvijo sodišča pod točko II izreka sodbe. Res je, da sta oba otroka sedaj vključena v igralno terapijo, vendar bo po zaključku igralne terapije odločitev sodišča glede določitve stikov v prvi alineji II. točke dejansko neizvršljiva in nesprejemljiva. Nenazadnje pa je predmetni postopek potekal le glede mladoletnega B., medtem ko se prva alineja II. točke izreka sodbe nanaša tudi na mladoletnega A., glede katerega sodišče ni izvajalo dokazov. Igralna terapija tudi ni vsak petek, kar jasno izhaja iz podatkov spisa oziroma se dejansko nikoli vnaprej ne ve, kdaj bo in koliko časa bo potekala. Meni, da je določitev dodatnega vikend stika med mladoletnim B. in materjo vnesla v življenje B. še več nemira in zmedenosti. V konkretnem primeru tožnica s tožbenim zahtevkom ni uspela, zato ni pogojev za odločanje o stroških postopka po prostem preudarku. Prvo sodišče odločitve o stroških postopka vsebinsko ni obrazložilo.

3. Obe pravdni stranki sta na pritožbo nasprotne stranke odgovorili in predlagata njeno zavrnitev.

4. Pritožba tožnice je neutemeljena. Pritožba toženca je delno utemeljena.

O pritožbi tožnice:

5. Utemeljenost tožničinega zahtevka za predodelitev otroka je odvisna od izpolnitve predpostavk, določenih v četrtem odstavku 421. člena ZPP, ki določa, da sodišče izda novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka ter o stikih, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka.

6. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje odločitev, da mladoletni B. še naprej ostane v varstvu in vzgoji pri očetu, sprejelo na podlagi temeljito izvedenega dokaznega postopka in skrbno izdelane dokazne ocene ter je odločitev sprejelo skozi presojo največje otrokove koristi. Pritožbena kritika o zavrnitvi predodelitve otroka materi ne ponuja tehtnih argumentov, ki bi lahko vzbudile dvom v pravilnost odločitve prvega sodišča.

7. V konkretnem primeru je vprašanje, ali je otrok pri očetu tako ogrožen, da bi bilo koristneje, da se ga predodelil v varstvo in vzgojo materi oziroma kaj je otrokova največja korist, predvsem vprašanje strokovne narave, za katerega lahko sodišče poišče rešitev le s pomočjo sodnih izvedencev ustrezne stroke. Izvedeniško mnenje sta izdelali dve sodni izvedenki, izvedenka klinične psihologije T. P. J. in izvedenka za otroško in mladostniško psihiatrijo dr. M. B. Ž. T., ki sta, vsaka z vidika svoje strokovne usposobljenosti, podali odgovore na ista strokovna vprašanja. Njuni mnenji nista v takšnem odločilnem nasprotju, ki bi terjalo dopolnjevanje dokaznega postopka s postavitvijo novega izvedenca v smislu tretjega odstavka 254. člena ZPP. Obe mnenji sta enotno odgovorili na bistveno vprašanje, ki je relevantno v tem sporu, ali so koristi mladoletnega B. pri očetu ustrezno varovane, ali bi bilo skladneje z otrokovimi koristmi, da se zaupa materi.

8. Res je, da sodišče prve stopnje neizvedbe dokaza s strani tožnice predlaganih prič, ki naj bi pojasnile, zakaj je bil mladoletni B. za daljše obdobje nameščen v Krizni center, ni obrazložilo, kar gotovo predstavlja kršitev določb pravdnega postopka, ki pa ni absolutne narave. Tožnici tudi ni bila kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Za ugotovitev ali je bilo pri mladoletnem B. s strani očeta oziroma drugih oseb v družinski skupnosti zaznati okoliščine, ki bi kazale na kakršnokoli ravnanje v nasprotju z njegovimi koristmi, je prvo sodišče postavilo sodni izvedenki, ki sta na to pravno odločilno dejstvo odgovorili, zaradi česar ni bilo potrebe po izvajanju dodatnih dokazov z zaslišanjem prič. Prvo sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo vse listine v spisu, torej med drugim tudi v zapisnik CSD z dne 18. 3. 2015.

9. Iz izvedeniškega mnenja z dopolnitvijo (v katerem je bilo odgovorjeno na vse pripombe in vprašanja tožnice) izvedenke specialistke klinične psihologije in psihoterapevtke T. P. J. izhaja, da mladoletni B. posledic psihofizičnega nasilja nima, kar ne pomeni, da takšnega nasilja ni bilo. Izvedenka pa je zaznala psihično nasilje nad otrokom, ki se izvaja zaradi nerešenega odnosa med staršema. Poudarila je, da bi večje spremembe otroka zmedle, saj potrebuje mir, varnost in konstantnost, da ponovno vzpostavi relativno zaupanje v svet odraslih. Mladoletni B. je na očeta navezan, saj mu predstavlja bazično konstantnost v zgodnjem otroškem obdobju. B. je močno razdvojen med obema staršema. Ob očetu se še vedno vidi v varnem in konstantnem domu, manjka pa mu materine prisotnosti. Oba starša sta pomembna, vsak v svoji drugačni funkciji. Izvedenka je ocenila, da je za otroka konstantnost in zanesljivost pomembnejša od občasnega pomanjkanja prijaznosti in brezpogojnega razumevanja ter sprejemanja.

10. Sodna izvedenka za otroško in mladostniško psihiatrijo prof. dr. M. B. Ž. T. je pri tožnici ugotovila, da izkazuje potrebno občutljivost in sposobnost prepoznavanja razvojnih in čustvenih potreb svojih otrok in je odprta za širjenje znanj glede primernosti vzgojnih ravnanj. Glede toženca je ugotovila, da v svojem ravnanju z otrokom ni zelo dejaven in ne prevzema njegovemu razvoju, spolu in osebnim značilnostim potrebne aktivne in spodbudne vloge očetovskega lika. Po mnenju izvedenke osnovne zahteve, da se otrok zdravo razvija, izpolnjujeta obe družini. Za B. je pomembno, da živi v razmerah, ki so zanj varne, čustveno občutljive in mu zagotavljajo izpolnitev emocionalnih potreb, morajo pa biti tudi predvidljive in zanesljive. Sprememba pri B. v smislu predodelitve po mnenju izvedenke ni koristna, saj je B. zaradi ravnanja matere zbegan, nesrečen in neorientiran.

11. V konkretnem primeru za odločitev ni bila odločilna okoliščina, kot to meni pritožnica, da je tožnica partnersko razmerje prekinila. Sodišče prve stopnje tudi ni spregledalo, da je toženka občutljivejša in sposobnejša za prepoznavanje razvojnih in čustvenih potreb otrok, vendar navedena okoliščina ni edini segment koristi otroka.

12. Za koristi mladoletnega B., ki je izredno čustven in občutljiv otrok, takšen otrok pa se težje prilagaja na spremembo, je predvsem pomembno, da živi v ustaljenih razmerah, brez nepotrebnih pretresov in sprememb. Pri tožencu je za osnovne življenjske potrebe mladoletnega B. dobro preskrbljeno, pri njem ima dom, kjer mu je zagotovljena stalnost in predvidljivost, medtem ko tožnica zaradi v 13. točki obrazložitve sodbe ugotovljenih okoliščin mladoletnemu B. stalnosti in predvidljivosti ne more zagotoviti.

13. Kontinuiran in stabilen sistem varstva in vzgoje, ki je za otrokov razvoj bistven, je osnovni razlog za odločitev sodišča, da se mladoletnega B. ne predodeli materi, in le kot dodaten razlog je sodišče prve stopnje poudarilo tudi bratovsko vez med A. in B., ki bi se v primeru predodelitve B. materi porušila in je tudi ena od stalnic, ki jo B. potrebuje za svoj občutek varnosti.

14. Izraženo mnenje mladoletnega B. je v nasprotju z objektivnimi dejavniki, ki zasledujejo njegove koristi, zato ga v konkretnem primeru ni moč upoštevati.

15. Zaradi čustvenega primanjkljaja s strani očeta je prvo sodišče po uradni dolžnosti stike mladoletnega B. z materjo dodatno razširilo, tako da bo lahko B. v času izvedbe stikov, prejemal od matere veliko čustvenosti in topline, ki mu jo je nesporno sposobna dati ter na tak način sprejeti to, česar mu oče zaradi svojih osebnih lastnosti ne more dati.

16. Tožnica v pritožbi izpostavlja hipotetično situacijo, da po izdaji sodbe toženec ne bo ravnal korektno glede tožničinih stikov z otrokom. V izvedenem dokaznem postopku ni bilo ugotovljeno, da bi oče preprečeval stike matere z otrokom, pa tudi pritožbene trditve glede preprečitve stikov niso tako konkretizirane, da bi lahko pritožbeno sodišče nanje odgovorilo.

17. Najbolj ogrožujoča okoliščina za B. čustveni razvoj je nerazrešen odnos med staršema, ki iščeta rešitve preko otroka in prelagata svojo odgovornost nanj, zato bosta oba starša morala spremeniti svoje postopanje, zlasti pa bo moral oče takoj prenehati tako z neposredno kot tudi posredno izraženimi negativnimi sporočili o materi svojih otrok.

O pritožbi toženca:

18. Na podlagi 408. člena ZPP mora sodišče v sporih iz razmerij med starši in otroki, kamor sodi tudi odločanje o predodelitvi otroka, po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otroka, zato je pravilna odločitev prvega sodišča, da je po uradni dolžnosti z namenom zagotavljanja koristi otroka spremenilo sodno poravnavo v delu, ki se nanaša na stike B. z materjo tako, da je med njima določilo dodaten stik. Iz izvedenega dokaznega postopka namreč nedvomno izhaja, da je v otrokovo korist dodaten stik z materjo, saj B. potrebuje več bližine z materjo, ki bolj prepoznava njegove čustvene in razvojne potrebe.

19. Iz prve alineje II. točke izreka izpodbijane sodbe ne izhaja, da bi igralna terapija potekala vsak petek, kot to navaja pritožba. Med pravdnima strankama dne 7. 9. 2016 sklenjen začasen dogovor je v otrokovo korist, zato je prvo sodišče njegovo veljavnost le podaljšalo do konca izvajanja igralnih terapij.

20. Prav pa ima pritožba toženca glede določitve stikov med materjo in mladoletnim A. A., saj je sodišče v postopku odločalo in izvajalo dokaze le glede predodelitve mladoletnega B. v varstvo in vzgojo materi, ne pa tudi glede mladoletnega A. A.

21. Toženec neutemeljeno izpodbija stroškovno odločitev. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, da naj vsaka stranka krije svoje stroške postopka. Takšna odločitev ima podlago v 413. členu ZPP. V družinskih sporih namreč ne gre za boj o premoženjskih pravicah, temveč predvsem za pravdo o koristih otroka, kjer vsak izmed staršev predstavi svoje argumente, ki naj sodišču omogočijo objektivno odločitev.¹

22. Pritožba tožnice ni utemeljena, delno pa je utemeljena pritožba toženca, zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo in sodbo spremenilo tako, da je iz besedila izpustilo mladoletnega A. A., v ostalem pa je pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

23. Pritožnica s pritožbo ni uspela, toženec pa je s pritožbo uspel le v manjšem delu, zaradi česar je pritožbeno sodišče na podlagi 413. člena ZPP odločilo, da sta pravdni stranki dolžni kriti vsaka svoje stroške pritožbenega postopka, odgovora na pritožbo pa ne predstavljata potrebnega izdatka (155. člen ZPP).

-------------------------------
¹ VSL Sklep IV Cp 3271/2011.

Datum zadnje spremembe:

07.12.2017

Podobni dokumenti:

• Sodba II Ips 646/2005
• Sodba II Ips 642/2008
• VSL sodba IV Cp 289/2012