VSL Sklep I Cp 2268/2017

Jedro

Sposobnost biti stranka je ena od temeljnih predpostavk za dopustnost vložitve tako tožbe kot predloga v nepravdnem postopku. Fizična oseba to sposobnost izgubi s smrtjo. Zato vložitev predloga proti osebi, ki je umrla pred njegovo vložitvijo, ni dopustna.

Univerzalno pravno nasledstvo ne more nadomestiti pomanjkanja pravne subjektivitete (kot stranke označene) osebe v času vložitve tožbe. Enako velja za stranko v nepravdnem postopku. Bistveno je, da fizična oseba s smrtjo izgubi sposobnost biti stranka, te sposobnosti pa ne more spet pridobiti. To velja ne glede na to, da ima sicer fizična oseba dediče, saj gre pri dedičih s stališča identitete za drugo osebo, kot je prvotna stranka in ne zgolj za drugačno (pravilno ali popolno) označbo osebe, ki je že ves čas stranka postopka.

Pri delitvi stvari so vsi solastniki nujni sosporniki in morajo vsi sodelovati v postopku (118. člen ZNP, 65., 70. člen SPZ). Zavrženje predloga zoper enega od solastnikov pomeni, da predlog ni vložen proti vsem solastnikom, kar pomeni, da ni vložen zoper pravo stranko. Obstoj pasivne legitimacije pa ni procesna predpostavka, temveč materialnopravni pogoj za utemeljenost predloga, zato bi moralo sodišče prve stopnje predlog zoper (ostale) nasprotne udeležence zavrniti in ne zavreči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je predlog za delitev solastne nepremičnine po dopolnjenem postopku ponovno zavrglo, ker je predlagatelj kot udeležence v postopku navedel tudi A. K. in B. K., ki sta umrla že pred vložitvijo (oziroma razširitvijo) predloga. Ker gre za procesno pomanjkljivost, ki je ni mogoče odpraviti, jima začasnega zastopnika ni moglo postaviti.

2. Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo predlagatelj. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Predlaga razveljavitev izpodbijane odločitve in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

Pojasnjuje, da je sodišču sporočil točne podatke o rojstvu in naslovih vseh treh nasprotnih udeležencev. Nadalje opozarja, da iz obvestila UE Ljubljana ne izhaja, da bi bil kdorkoli od navedenih pokojen in da iz odgovora Okrajnega sodišča v Ljubljani izhaja, da zapuščinski postopek po teh osebah ni tekel. Sodišču je predlagal, da postavi začasnega zastopnika, vendar o tem ni odločilo. Sklep je bil izdan preuranjeno. Na dan 12. 6. 2017, ko je bil izdan, je še tekel rok, ki ga je sodišče dodelilo predlagatelju za vpogled v spis ter priložena spisa I D750/93 in II D 3030/2009. S tem je storilo kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP in poseglo v pravice, ki jih stranki zagotavlja 22. člen Ustave. Sklep je sodišče zmotno oprlo na ugotovitev, da je bil predlog vložen zoper mrtve osebe. Predlagatelj je predlog vložil zoper vse zemljiškoknjižne lastnike kot to nalaga 119. člen ZNP. V času vložitve predloga niso obstajali podatki, ki bi kazali, da so C., A. in D. K. že pokojni. Sodišče ga tudi ni opozorilo, da obstaja možnost zavrženja predloga. Poziv na dopolnitev je bil brez pravnega pouka. Tudi s tem je sodišče storilo kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Podana je nadalje kršitev po 14. in 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter kršitev po prvem odstavku 339. člena ZPP.

3. Nasprotni udeleženci na pritožbo niso odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sklep sodišča prve stopnje nima pomanjkljivosti, zaradi katerih ga ne bi bilo mogoče preizkusiti (14. točka 2. odstavka 339. člena ZPP). Vsebuje razloge o vseh odločilnih dejstvih, razlogi so jasni in si ne nasprotujejo, ne nasprotujejo pa niti izreku sklepa.

6. Na kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ampak samo na zahtevo stranke (drugi odstavek 350. člena ZPP). Ta mora biti zato obrazložena: pritožnik mora konkretizirano navesti, glede katerega odločilnega dejstva obstaja nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listine, ki jo je sodišče vpogledalo in samo listino ter seveda tudi, katera listina to je. Trditev, da takšno nasprotje obstaja "glede dejstva, da je predlagatelj navedel vse solastnike nepremičnine ID znak 000", tej zahtevi ne zadosti. Pritožbeno sodišče se zato do nje podrobneje ne opredeljuje, saj to niti ni mogoče.

7. Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, sta bila po ugotovitvah sodišča prve stopnje ob razširitvi predloga (na vse solastnike nepremičnine) dne 12. 4. 2016 pokojna vsaj tretji in peti nasprotni udeleženec (to sta B. K. in A. K.). Prvi, katerega smrt izkazuje izpisek iz matičnega registra smrti št. 000 za območje K. v Republiki Hrvaški (glej prilogo A5 in A6 v priloženem spisu II D 3030/2009), je umrl ... 2006; drugi, katerega smrt izkazuje izpisek matičnega registra o smrti z dne 11. 7. 2006 (glej prilogo A 12 v priloženem spisu II D 3030/2009) in odgovor UE Ljubljana z dne 26. 5. 2017 (list. št. 295), pa je umrl ... 1946¹. Glede slednjega tak podatek o smrti izhaja tudi iz odgovora UE Ljubljana z dne 5. 6. 2017 pooblaščencu predlagatelja, ki ga je ta predložil sodišču (glej prilogo A14). Drugačna pritožbena trditev zato ni točna.

8. Na pravilnost ugotovitve, da sta v razširjenem predlogu navedena nasprotna udeleženca pokojna in da sta umrla že pred njegovo vložitvijo, ne more vplivati okoliščina, da zapuščinski postopek ne po enem ne po drugem ni bil izveden. To je lahko posledica dejstva, da ob smrti nista imela premoženja ali pa posledica dejstva, da sodišče z njuno smrtjo ni bilo seznanjeno. Nerelevantno je tudi sklicevanje pritožnika na odgovor UE Ljubljana z dne 5. 6. 2017, v katerem ni podatka o smrti B. K., saj je iz podatkov o njegovem zadnjem bivališču razvidno, da je živel v Republiki Hrvaški, zato je tudi njegova smrt evidentirana v hrvaškem (in ne slovenskem) registru.

9. Kot je pritožbeno sodišče pojasnilo že v svojem sklepu I Cp 2805/2016 z dne 18. 1. 2017, je sposobnost biti stranka ena od temeljnih predpostavk za dopustnost vložitve tako tožbe kot predloga v nepravdnem postopku. Fizična oseba to sposobnost izgubi s smrtjo. Zato vložitev predloga proti osebi, ki je umrla pred njegovo vložitvijo, ni dopustna. Sodišče tak predlog, ob upoštevanju 81. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, zavrže.

10. Na stališče, da bi moral predlagatelj ob razširitvi predloga kot udeležence navesti še živeče osebe, tudi ne more vplivati dejstvo, kdo je bil v trenutku vložitve predloga vpisan v zemljiško knjigo. Dediči obeh pokojnih nasprotnih udeležencev so namreč postali solastniki sporne nepremičnine že z dedovanjem v trenutku njune smrti (41. člen Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ in 132. člen Zakona o dedovanju, v nadaljevanju ZD). Dedič je tudi za pravdo oziroma drug sodni postopek legitimiran ex lege, ker je zapustnik umrl in so nanj prešle zapustnikove pravice in obveznosti v trenutku njegove smrti². Predlagatelj bi zato lahko in moral predlog za delitev vložiti (oziroma razširiti) zoper dediče pokojnih solastnikov. Česa drugega ne nalaga niti 119. člen ZNP, saj ta določa le to, da mora predlog za delitev poleg drugih podatkov vsebovati tudi podatke o solastnikih in velikosti njihovih deležev, če je predmet delitve nepremičnina, pa tudi zemljiškoknjižne podatke.

11. Sodišče prve stopnje s tem, ko je izpodbijani sklep izdalo še preden se je iztekel rok, ki ga je predlagatelju dodelilo za vpogled spisa (to je en dan prej), ni storilo kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, predlagatelju pa tudi ni kršilo pravic, ki mu jih zagotavlja 22. člen Ustave. Odločitev sodišča, po tem, ko je bila z ustreznimi listinami izkazana smrt dveh nasprotnih udeležencev, namreč ni bila prav v ničemer več odvisna od morebitne aktivnosti predlagatelja, saj ta ugotovljene pomanjkljivosti ne bi mogel na noben način odpraviti (na primer tako, da bi navedel univerzalne pravne naslednike obeh udeležencev). Vrhovno sodišče RS (temu pa je sledila tudi praksa višjih sodišč) je v zvezi s tem že večkrat zavzelo in izčrpno utemeljilo stališče, da univerzalno pravno nasledstvo ne more nadomestiti pomanjkanja pravne subjektivitete (kot stranke označene) osebe v času vložitve tožbe³. Enako velja za stranko v nepravdnem postopku. Bistveno je, da fizična oseba s smrtjo izgubi sposobnost biti stranka, te sposobnosti pa ne more spet pridobiti. To velja ne glede na to, da ima sicer fizična oseba dediče, saj gre pri dedičih s stališča identitete za drugo osebo, kot je prvotna stranka in ne zgolj za drugačno (pravilno ali popolno) označbo osebe, ki je že ves čas stranka postopka. Povedano drugače: predlog zoper oba pokojna udeleženca bi bilo treba zavreči tudi v primeru, če bi predlagatelj naknadno kot udeležence navedel dediče B. K. in A. K. - na kar vsaj smiselno opozarja tudi v pritožbi, ko navaja osebi, ki sta dedovali po pok. A. K. Ker zavrženje predloga po povedanem ni posledica predlagateljeve pasivnosti, ampak posledica dejstva, da je predlog razširil zoper osebi, ki v trenutku vložitve nista bili več živi, ga sodišče na posledice tudi ni bilo dolžno (niti ga ni moglo) opozoriti.

12. Ker gre v konkretnem primeru v pogledu obeh pokojnih nasprotnih udeležencev za neodpravljivo pomanjkljivost, tudi postavitev začasnega zastopnika ni bila potrebna in njegove postavitve v takem procesnem položaju 82. člen ZPP niti ne predvideva. Sodišče prve stopnje zato s tem, ko ni sledilo predlogu predlagatelja, ni storilo nobene upoštevne procesne kršitve. Je pa razloge za to v sklepu tudi navedlo (glej četrti odstavek na tretji strani sklepa).

13. Ob ugotovitvi, da sta bila B. K. in A. K. ob razširitvi predloga že pokojna, je zato odločitev o zavrženju predloga, ki je uperjen zoper ta dva udeleženca pravilen, pritožba pa neutemeljena.

14. Zoper ostale nasprotne udeležence bi moralo sodišče prve stopnje predlog zavrniti. Pri delitvi stvari so vsi solastniki nujni sosporniki in morajo vsi sodelovati v postopku (118. člen ZNP, 65., 70. člen SPZ). Zavrženje predloga zoper enega od solastnikov pomeni, da predlog ni vložen proti vsem solastnikom, kar pomeni, da ni vložen zoper pravo stranko. Obstoj pasivne legitimacije pa ni procesna predpostavka, temveč materialnopravni pogoj za utemeljenost predloga, zato bi moralo sodišče prve stopnje predlog zoper (ostale) nasprotne udeležence zavrniti in ne zavreči. V konkretnem primeru pa takšna odločitev na pravni položaj predlagatelja ne vpliva in ker gre zavrženje predloga namesto zavrnitve tudi sicer v korist predlagatelja, pritožbeno sodišče v to odločitev ni poseglo.

-------------------------------
¹ Iz tega odgovora izhaja, da je bila smrt vpisana v matični register na podlagi sklepa Temeljnega sodišča v Ljubljani, enota v Ljubljani, N 150/92 z dne 6. 5. 1993. To v razlogih ugotavlja tudi sodišče prve stopnje.
² Za pridobitev procesne legitimacije ni treba, da bi bila opravljena zapuščinska obravnava in izdan sklep o dedovanju.
³ Primerjaj odločbe VS RS II Ips 157/2000, II Ips 398/2009, II Ips 559/2009 in II Ips 560/2009 ter odločbe VSL II Cp 1043/2009, II Cp 1157/2010, I Cp 399/2014 in I Cp 3174/2016.

Datum zadnje spremembe:

07.12.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 4121/2011
• VSL sklep I Cp 2588/2012
• VSL sklep I Ip 3340/2010