<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep II Cp 1791/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2017:II.CP.1791.2017
Evidenčna številka:VSL00004416
Datum odločbe:04.10.2017
Senat, sodnik posameznik:dr. Vesna Bergant Rakočević (preds.), Irena Veter (poroč.), Zvone Strajnar
Področje:NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
Institut:delitev solastnine - kmetijsko zemljišče - civilna delitev - fizična delitev - dodelitev celotne stvari v izključno last enemu od solastnikov - upravičen interes

Jedro

V nepravdnem postopku za delitev solastnine si mora sodišče prvenstveno prizadevati, da se opravi fizična delitev stvari in da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Fizična delitev je mogoča, če je objekt solastnine po svoji naravi deljiv. Kmetijsko zemljišče je praviloma mogoče fizično deliti ob upoštevanju, da solastniki dobijo v naravi tisti del, za katerega izkažejo upravičen interes (drugi odstavek 70. člena SPZ).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom razdružilo nepremičnino parc. št. 3217/30 k.o. X, katere solastnika sta predlagatelj do deleža 60/4905, nasprotna udeleženka pa do 4845/4905. Odločilo je, da predlagatelj prejme v izključno last celotno parcelo, nasprotni udeleženki pa je dolžan izplačati denarno vrednost njenega idealnega deleža 7.267,50 EUR v roku treh mesecev od pravnomočnosti sklepa, skupaj z obrestmi, po katerih se obrestujejo bančni depoziti za dobo treh mesecev pri N., d.d., vse od dneva pravnomočnosti sklepa do plačila. Nadalje je odločilo, da ima nasprotna udeleženka do izplačila in do višine tega zneska zakonito zastavno pravico na parceli 3217/30 k.o. X. Glede stroškov je odločilo, da skupne stroške postopka 804,22 EUR trpita udeleženca glede na svoja idealna deleža, preostale stroške pa nosi vsak udeleženec sam.

2. Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga spremembo sklepa tako, da se nepremičnina parc. št. 3217/30 k.o. X razdruži tako, da se fizično razdeli in predlagatelju odmeri del zemljišča v površini 60 m2 vzdolžno po celotni dolžini na vzhodnem delu parcele (ob meji s parc. št. 3217/37, 3217/36 in 3217/31, vse k.o. X), preostali del parcele pa pridobi nasprotna udeleženka. Podrejeno predlaga, da nasprotna udeleženka prejme v izključno last parc. št. 3217/30, k.o. X, predlagatelju pa izplača denarno vrednost njegovega idealnega deleža. Sodišče je spregledalo, da so bile navedbe nasprotne udeleženke o tem, da se ji fizična delitev ne zdi ekonomsko smiselna, podane le ob pogoju, da se civilna delitev opravi na način, da pripade celotno zemljišče v njeno last, ne pa v last predlagatelja. V primeru nestrinjanja s takšno delitvijo je nasprotna udeleženka predlagala delitev v naravi, tako da se predlagatelju odmeri in dodeli v izključno last 60 m2 zemljišča ob vzhodni meji predmetne nepremičnine, preostali del pa nasprotni udeleženki. Opozarja na jasno določbo 70. člena SPZ, da si mora sodišče v postopku delitve solastnine prvenstveno prizadevati za fizično delitev stvari, če je ta mogoča. Sodišče si napačno razlaga pravilo tako, da je za fizično delitev potreben tudi interes tistega, ki naj v naravi nekaj prejme. Upravičen interes se v sodni praksi upošteva le pri vprašanju, katere dele prej skupne stvari naj prejme kateri od solastnikov. Če je fizična delitev možna, se ta primarno opravi, ne glede na to, ali se vsi solastniki s tem strinjajo oziroma izkažejo vsi upravičen interes za določen del stvari. Predmet delitve v konkretnem postopku je zemljišče, ki ga je po svoji naravi mogoče fizično deliti. Sodišče lahko le v izjemnih primerih odstopi od delitve v naravi, kar mora ustrezno utemeljiti. Če pa se je sodišče že odločilo za civilno delitev namesto za delitev v naravi, bi moralo glede na neznatno vrednost predlagateljevega solastniškega deleža dati prednost temu kriteriju, kar je nasprotna udeleženka glede na njen večji delež, ki znaša kar 99 %, upravičeno pričakovala. Predlagatelj tudi ni izkazal močnejšega interesa za dodelitev 99 % solastniškega deleža nasprotne udeleženke v naravi, saj gre za kmetijsko zemljišče, predlagatelj se ne ukvarja s kmetijsko dejavnostjo, nasprotno, udeleženka pa to kmetijsko zemljišče trži oziroma ga daje v zakup tretji osebi. Sodišče ni upoštevalo statusa zemljišča (kmetijsko zemljišče). Predlagatelj ni izkazal lastnega upravičenega interesa za zemljišče, temveč interes tretjega - pravne osebe P., d.o.o., zato tudi ni izkazal interesa po zaokrožitvi svojih zemljišč.

3. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe nasprotne udeleženke ter potrditev sklepa.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Glede predmeta delitve parc. št. 3217/30, k.o. X je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da gre v celoti za kmetijsko zemljišče (v naravi travnik), ki neposredno meji na domačijo predlagatelja. Vrednost zemljišča po cenitvi sodnega izvedenca in cenilca kmetijske stroke znaša 7.357,50 EUR. Glede na predlagateljev idealni delež do 60/4905 (1,22 %) mu pripada tako 60 m2 parcele, nasprotni udeleženki glede na njen delež 4845/4905 (kar znaša 98,78 %) pa 4.845 m2. Vrednost idealnega deleža predlagatelja znaša 90,00 EUR, nasprotne udeleženke pa 7.267,50 EUR. Prvostopenjsko sodišče je ocenilo, da fizična delitev parcele ekonomsko ne bi bila upravičena glede na stroške parcelacije, nova zgolj 60 m2 velika podolgovata parcela pa za predlagatelja naj ne bi imela posebne vrednosti. Pri tehtanju interesov za prevzem parcele v izključno last je sodišče v nadaljevanju ocenilo, da imajo potrebe predlagatelja večjo težo kot pa interes nasprotne udeleženke, četudi ima večji solastninski delež. Parcelo bi uporabil za potrebe dejavnosti družinskega podjetja P., d.o.o., pri čemer je izkazal realno vizijo o dolgoročni širitvi podjetja.

6. Kot je pravilno poudarilo prvostopenjsko sodišče, si mora v nepravdnem postopku za delitev solastnine prvenstveno prizadevati, da se opravi fizična delitev stvari in da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Fizična delitev je mogoča, če je objekt solastnine po svoji naravi deljiv. Kmetijsko zemljišče je praviloma mogoče fizično deliti ob upoštevanju, da solastniki dobijo v naravi tisti del, za katerega izkažejo upravičen interes (drugi odstavek 70. člena Stvarnopravnega zakonika - SPZ). Le v primeru, če fizična delitev stvari v naravi ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, se opravi civilna delitev (4. točka 70. člena SPZ), ki pa se lahko opravi tudi na ta način, da namesto prodaje pripade stvar v celoti enemu solastniku, hkrati pa se mu naloži izplačilo vrednosti solastnih deležev ostalim solastnikom. Če to predlaga več solastnikov, ima prednost tisti, ki ga določi sodišče, upoštevaje velikost idealnih deležev, dosedanji način rabe in potrebe solastnikov (peti odstavek 70. člena SPZ).

7. Prvostopenjsko sodišče je pri odločitvi upoštevalo navedbe predlagatelja in nasprotne udeleženke, da je zaradi izjemno majhnega solastninskega deleža predlagatelja (1,22 %) parcelacija in delitev na dve parceli ekonomsko nesmotrna, saj bi predlagatelju dodeljena parcela merila le 60 m2. Tako predlagatelj kot nasprotna udeleženka sta predlagala, da se jima dodeli celotna parcela z izplačilom drugega solastnika. Prednost ima po oceni sodišča prve stopnje predlagatelj, kljub manjšemu solastninskemu deležu, saj je izrazil večje potrebe po pridobitvi parcele.

8. Pritožba ima prav, da prevzem zemljišča z izplačilom vrednosti solastninskega deleža drugemu solastniku po petem odstavku 70. člena SPZ pride v poštev šele, če fizična delitev parcele ne bi bila mogoča ali bi povzročila znatno zmanjšanje vrednosti stvari. Okoliščine, ki bi preprečevale fizično delitev zemljišča, v postopku niso bile ugotovljene. Stroški, ki so povezani z delitvijo solastnih nepremičnin (npr.stroški parcelacije), ne morejo vplivati na vrstni red pravil delitve solastnine po 70. členu SPZ. Tudi če bi zgolj 60 m2 velika novonastala parcela, ki bi pripadla predlagatelju, zaradi oblike in velikosti zanj izgubila nekaj vrednosti, kar v postopku ni zanesljivo ugotovljeno, ta okoliščina ne more biti odločilna. Fizična delitev stvari v naravi je mogoča tudi z izplačilom razlike v vrednosti, pri odločanju se upošteva, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes (2. in 4. točka 70. člena SPZ). Glede na okoliščine primera zato za sklep, da fizična delitev (niti z doplačilom) ni mogoča niti upravičena, ne zadostuje zgolj velikost predlagatelju dodeljene parcele po delitvi in višina stroškov, povezanih s parcelacijo.

9. Tudi v primeru ugotovljene nemožnosti fizične delitve zemljišča v ponovljenem postopku, pritožba utemeljeno opozarja na okoliščine, da predlagatelj doslej ni izkazal, da je bolj od nasprotne udeleženke upravičen, da zemljišče v celoti pripada njemu. Če so kriteriji izbire po 5. točki 70. člena enakovredni, kot poudarja sodišče prve stopnje, je treba tehtati zelo majhen solastninski delež predlagatelja v primerjavi z nasprotno udeleženko ter status zemljišča, ki je kmetijsko in se je kot tako tudi uporabljalo. S trditvami o uspešnem poslovanju družinskega podjetja, ki se s kmetijstvom ne ukvarja, pa predlagatelj večjih potreb po prevzemu celotne nepremičnine od nasprotne udeleženke, očitno ni izkazal.

10. Pritožbi nasprotne udeleženke je zato potrebno ugoditi in sklep razveljaviti ter zadevo vrniti zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), pri čemer so izhodišča za ponovno odločanje razvidna iz gornje obrazložitve.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 70, 70/2, 70/4, 70/5

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
06.12.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEzMzE3