VSL Sodba II Cp 1870/2017

Jedro

Zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ni dopusten pritožbeni razlog v postopku v sporu majhne vrednosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I. in III. točka izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Toženka bi morala po sklepu o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 162380/2015 z dne 5. 1. 2016 plačati tožniku 1.809,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 10. 2013 ter izvršilnimi stroški. Po toženkinem ugovoru je sodišče prve stopnje navedeni sklep z izpodbijano sodbo ohranilo v veljavi za dolgovano glavnico in del dolgovanih zakonskih zamudnih obresti (od zneska 400,00 EUR od 11. 12. 2013 do plačila, od zneska 100,00 EUR od 16. 12. 2013 do plačila, od zneska 500,00 EUR od 11. 1. 2014 do plačila, od zneska 200,00 EUR od 19. 1. 2014 do plačila in od zneska 609,40 EUR od 11. 2. 2014 do plačila) ter dolgovane izvršilne stroške. V presežku je navedeni sklep razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo. Nazadnje je toženki naložilo, da mora tožniku povrniti tudi 582,98 EUR nadaljnjih pravdnih stroškov z obrestmi.

2. Toženka se je zoper ugodilni del sodbe pravočasno pritožila. V pritožbi se sklicuje na zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, zmotno uporabo materialnega prava ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Meni, da je sodba v izpodbijanem delu nepravilna in nezakonita. Tožbeni zahtevek je nesklepčen, saj iz tožnikovih navedb in dokazov ne izhaja njegova utemeljenost, trditveno in dokazno breme pa je bilo na tožniku.

3. Tožnik na pritožbo ni odgovoril.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodba v sporu majhne vrednosti, kot je obravnavani, se sme po prvem odstavku 458. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) izpodbijati samo zaradi absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena istega zakona in (ali) zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

6. Zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje torej ni dopusten pritožbeni razlog, sicer pa ga toženka v pritožbi niti ni konkretizirala. Njene pritožbene navedbe so namreč vsebinsko prazne. To velja tudi za toženkino trditev o domnevni nesklepčnosti tožbenega zahtevka (pravilno: tožbe).

7. Iz dejstev, ki jih je v pravdi zatrjeval tožnik, izhaja prav takšna pravna posledica, kot jo je z izpodbijano sodbo ugotovilo sodišče prve stopnje. Pri ugotavljanju odločilnih dejstev je sodišče pravilno porazdelilo trditveno in dokazno breme med pravdni stranki, nato pa materialnopravno pravilno zaključilo o obstoju oziroma podlagi in višini tožnikove terjatve. Pri obravnavanju in odločanju ni zagrešilo nobene uradoma upoštevne procesne kršitve iz drugega odstavka 350. člena ZPP, morebitnih drugih procesnih kršitev pa pritožba sploh opredeljeno ne uveljavlja.

8. Pritožbeni razlogi torej niso podani, zato je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 353. člena v zvezi s 442. členom ZPP v izpodbijanem delu potrdilo prvo sodbo.

9. Pritožbeni stroški niso bili priglašeni.

Datum zadnje spremembe:

06.12.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cp 4271/2009
• VSL Sodba I Cp 251/2019
• VSL Sodba I Cp 1307/2019