VSL Sklep I Cp 1429/2017

Jedro

Prvostopenjsko sodišče je o stroških odločilo po načelu uspeha v postopku (154. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), vendar ga je napačno uporabilo, saj je prezrlo, da se je postopek vodil na podlagi predloga za delitev nepremičnin obeh strank, ki sta bili zavezani plačati predujem za izvedenca. Ker nobena od strank predujma ni založila, sodišče ni moglo meritorno odločiti o njunem predlogu. Nobena od strank torej ni uspela v postopku in nobena od njiju ni dolžna po načelu uspeha v postopku povrniti nasprotni stranki stroškov.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da nasprotna udeleženka sama krije svoje stroške postopka.

II. Nasprotna udeleženka mora predlagateljici povrniti 91,00 EUR pritožbenih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom naložilo predlagateljici, da je dolžna povrniti nasprotni udeleženki 851,36 EUR stroškov postopka. V presežku je "stroškovnik zavrnilo".

2. Zoper sklep se pritožuje predlagateljica. Uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je sodišče napačno uporabilo 37. člen Zakona o nepravdnem postopku, saj ni upoštevalo, da je bil predmet obravnave v postopku delitev nepremičnin po predlogu predlagateljice in delitev nepremičnin po predlogu nasprotne udeleženke. Predlagateljica ni založila predujma za izvedenca, ker je med nepravdnima strankama obstajalo soglasje, da bosta sami razdružili vse nepremičnine, ki so bile predmet tega postopka. Nobena od strank ni založila predujma za izvedenca. Predložitev stroškovnika s strani nasprotne udeleženke je bila zato za predlagateljico presenečenje in zloraba procesnih pravic. Sklep je zato nepravilen in nezakonit.

3. Nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila in v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) vprašanje povračila stroškov ureja v 35. členu. Pravila, ki jih ta člen vsebuje, so prilagojena posebnostim nepravdnega postopka in so zato drugačna od pravil, ki veljajo v pravdnih postopkih in jih vsebuje Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). ZNP vseh procesnih situacij, ki vplivajo na odločitev o stroških, ne ureja. Situacije, ko zaradi umika predloga sodišče v zadevi ne odloči meritorno, ampak postopek ustavi, ZNP v 35. členu ne ureja. Pri umiku tožbe, kot tudi pri umiku predloga, gre za podobni situaciji in je na podlagi 37. člena ZNP, po katerem se v nepravdnem postopku smiselno uporabljajo določbe ZPP, če s tem ali drugim zakonom ni določeno drugače, treba smiselno uporabiti 158. člen ZPP.¹

6. Po prvem odstavku 158. člena ZPP mora stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. V obravnavanem primeru do umika predloga ni prišlo zato, ker bi se razmerje, ki je bilo predmet postopka, uredilo, ampak zato, ker ni bil plačan odrejeni predujem.

7. Na naroku 16. 10. 2013 je bilo ugotovljeno, da je predmet obravnavanja v tem postopku delitev nepremičnin po predlogu predlagateljice ter delitev nepremičnin po predlogu nasprotne udeleženke (primerjaj zapisnik na list. št. 19 do 21). Sodišče je ocenilo, da je izvedba dokaza z izvedencem nujno potrebna za odločitev o zadevi, zato je s sklepom z 22. 7. 2015 tako predlagateljici kot tudi nasprotni udeleženki naložilo založitev predujma v znesku 1.000,00 EUR za postavitev izvedenca in cenilca kmetijske in gozdarske stroke. Nobena od udeleženk postopka ni plačala dolžnega predujma.

8. Kadar sodišče ne more odločiti, ne da bi izvedlo dokaz z izvedencem ali cenilcem in predlagatelj v roku ne založi odrejenega predujma za stroške izvedbe tega dokaza, se šteje, da je predlog umaknil (36. člen ZNP). Prvostopenjsko sodišče je nasprotno udeleženko z dopisom 19. 2. 2016 obvestilo, da je nastopila domneva o umiku in jo poučilo, da lahko predlaga nadaljevanje postopka. Sodišče je nato, ker nasprotna udeleženka ni predlagala nadaljevanja postopka, postopek ustavilo.

9. Prvostopenjsko sodišče je o stroških odločilo po načelu uspeha v postopku (154. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), vendar ga je napačno uporabilo, saj je prezrlo, da se je postopek vodil na podlagi predloga za delitev nepremičnin obeh strank, ki sta bili zavezani plačati predujem za izvedenca. Ker nobena od strank predujma ni založila, sodišče ni moglo meritorno odločiti o njunem predlogu. Nobena od strank torej ni uspela v postopku in nobena od njiju ni dolžna po načelu uspeha v postopku povrniti nasprotni stranki stroškov.

10. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi predlagateljice ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je nasprotni udeleženki naložilo, naj sama krije svoje stroške nepravdnega postopka (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 37. členom ZNP).

11. Ker je predlagateljica s pritožbo uspela, ji je dolžna nasprotna udeleženka povrniti pritožbene stroške. Te sestavljajo stroški nagrade za postopek s pritožbo, tarifna številka 3220 Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT), stroški sodnih taks in stroški DDV ter so odmerjeni v skladu s priglašenim stroškovnikom v spisu na list. št. 83 (154., 155. in 165. člen ZPP).

-------------------------------
¹ Primerjaj stališča v odločbah VSL I Cp 421/2011, VSL I Cp 2105/2010 in drugih.

Datum zadnje spremembe:

06.12.2017

Podobni dokumenti:

• VSC Sklep I Cp 25/2019
• VSK Sklep I Cp 743/2016
• VSL sklep II Cp 1225/93