VSL Sklep I Cp 2130/2017

Jedro

Samo po sebi ni moč šteti, da pomeni prepoved razpolaganja z nepremičnino le neznatno škodo za njenega lastnika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1. S sklepom z dne 26. 6. 2017 je sodišče prve stopnje toženkinemu ugovoru zoper začasno odredbo III P 908/2017 z dne 5. 5. 2017 ugodilo in le-to razveljavilo.

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja in posledično zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožnica, ki pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi in njenemu predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi. Sodišče naj bi sicer pravilno ugotovilo, da je že sama toženka navajala, da bo premoženje skrila, a zmotno povzema tožničine navedbe glede teoretičnih možnosti razpolaganja toženke z nepremičnino. Že samo dejstvo, da je toženka dalj časa brez službe, izkazuje nevarnost neplačila terjatve upnice. Dejstvo je, da nima rednih prihodkov, pa ne vpliva na njeno zmožnost prodaje nepremičnine, ki je njeno edino premoženje. Ravno obratno. Prav dejstvo, da je brez službe in brez rednih prihodkov, kreditno nesposobna, izkazuje nevarnost prodaje nepremičnine. Sama toženka navaja, da potrebuje kredit, da bi zamenjala okna na navedeni nepremičnini. Že na prvi pogled je več kot očitno, da le-tega ne more pridobiti, saj je kreditno nesposobna. Ker je hiša njeno edino premoženje, si drugje sredstev za preživljanje ne more pridobiti kot ravno od prodaje nepremičnine. Nadalje nevarnost, da upnikova terjatev ne bo poplačana oziroma precej oteženo poplačana, izkazuje izrecna toženkina izjava. Pritožnica navaja, kaj naj bi ji toženka dejala, ko sta se pogovarjali po telefonu 31. 12. 2015 na B. Tožnica je imela pogovor na zvočniku, ob tem pa je bila prisotna M. S., ki ga je slišala. Pritožba v nadaljevanju omenja, kakšna naj bi bila toženka v svojih ravnanjih. Glede na to, kako zelo premetena je bila in kako zelo pretkana je bila do tožnice več let, ni dvoma, da bo svoj "talent" uporabila v smeri, da skrije svoje edino premoženje - stanovanjsko hišo v T. Iz ravnanj je moč sklepati, kakšna je bila v razmerju do tožnice in kaže na toženkin modus operandi. Glede najema kredita in zamenjave oken tožnica vztraja pri svojih trditvah, da je predračun pridobljen samo za potrebe tega postopka. Dokler toženka ne bo prejemala rednih dohodkov, ne bo mogla najeti kredita in posledično zamenjati oken. Zato začasna odredba, ki traja ves čas postopka in še 30 dni po pravnomočnosti sodbe, ne predstavlja škode za toženko, medtem ko bi tožnica utrpela zelo neugodne posledice, če ta ne bi bila izdana.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Že sodišče prve stopnje je (v 7. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa) pravilno pojasnilo, da mora biti za izpolnjenost pogoja iz drugega odstavka 270. člena ZIZ¹ zatrjevana (in izkazana) konkretna nevarnost oziroma obstoj dolžnikovega (konkretnega/realnega) delovanja v smeri odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja s premoženjem. Tožnica ne le, da takšnega delovanja ni ne zatrjevala (in izkazala), ampak je v nadaljevanju pri pojasnjevanju² (alternativnega) pogoja obstoja neznatne škode³ prišla celo v nasprotje s svojimi lastnimi trditvami. Ker torej te nikakor niso bile ustrezne, pritožnica sodišču prve stopnje neprepričljivo očita zmotno povzemanje⁴ njenih navedb glede teoretičnih možnosti toženkinega razpolaganja z nepremičnino. Za presojo obstoja pogoja iz drugega odstavka 270. člena ZPP⁵ je nadalje premalo le pritožbeno izpostavljanje, da naj bi bila toženka dalj časa brez službe oziroma da nima rednih prihodkov (in da naj bi bila kreditno nesposobna⁶). Enako pa velja tudi za omenjanje, kaj naj bi ji toženka dejala ob telefonskem pogovoru dne 31. 12. 2015 na B. Zakaj (zgolj) takšna izjava v tem oziru ne zadošča je (v 7. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa) prav tako pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje. Pritožba tudi v tem delu le z omenjanjem vsebine te izjave in poudarjanjem, da naj bi pogovor slišala M. S., v pravilnost zaključka sodišča prve stopnje ne vzbudi nobenega dvoma.⁷

6. Neprepričljivo pa je tudi izpostavljanje toženkine ugovorne navedbe, da kredit⁸ potrebuje zaradi obnove oken. Glede obstoja pogoja iz drugega odstavka 270. člena ZIZ to velja iz razlogov, ker pritožba sama protislovno⁹ oporeka resničnosti omenjene trditve, hkrati pa (upoštevaje vsebino drugega odstavka 270. člena ZIZ) tudi sicer ne pojasni, kako bi lahko najem tega kredita (oziroma njegovo zavarovanje z ustanovitvijo hipoteke) onemogočil (precej otežil) uveljavitev terjatve, ki jo tožnica v tem postopku vtožuje. Kar se tiče pogoja iz tretjega odstavka 270. člena ZIZ pa je (sklicujoč se na stališče zavzeto v sodni praksi) že sodišče prve stopnje (glej 8. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa) pravilno pojasnilo, da vsak poseg v tujo lastnino za njenega lastnika predstavlja škodo (oziroma da samo po sebi ni moč šteti, da pomeni prepoved razpolaganja z nepremičnino le neznatno škodo za njenega lastnika). Ne le da pritožba pravilnosti tega naziranja niti ne oporeka, ampak ne uspe vzbuditi nobenega pomisleka niti v zaključke, ki jih je sodišče prve stopnje naredilo na podlagi toženkinega navajanja o pridobitvi (hipotekarnega) kredita zaradi obnove oken.

7. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z določbo 15. člena ZIZ).

8. V skladu s četrtim odstavkom 163. člena ZPP odloči o zahtevi za povrnitev stroškov sodišče v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim. Slednje pomeni, da bo o stroških pritožbenega postopka (ki so odvisni od uspeha v pravdi) odločilo sodišče prve stopnje v končni odločbi.

-------------------------------
¹ Zakon o izvršbi in zavarovanju, Uradni list RS, št. 51/1998, s kasnejšimi spremembami.
² In sicer (konkretno) z navajanjem (v predlogu za izdajo začasne odredbe), da ni nobenega indica, da bi želela toženka svojo nepremičnino prodati (kot tudi, da ni niti teoretične možnosti, da bi toženka ekonomsko upravičeno sploh lahko razpolagala s svojo nepremičnino).
³ Na kar je prav tako upravičeno opozorilo že sodišče prve stopnje.
⁴ Pri tem pa konkretno niti ne pojasni, kje naj bi prišlo do napake (zmote) pri samem povzemanju trditev.
⁵ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.
⁶ Ta (zadnja) ocena je tudi sicer povsem splošna (neizkazana). Na drugi strani pa omenjanje visokih stroškov, ki naj bi jih imela toženka z vzdrževanjem svoje nepremičnine, kot tudi da bi lahko slednja sredstva za preživljanje dobila le s prodajo nepremičnine, prvenstveno predstavlja nedopustno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Ob tem pa tudi ni moč spregledati, da je tožnica v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe omenjala, da naj bi imela toženka v svoji hiši velik sef, v katerem naj bi hranila velike vsote denarja.
⁷ Enako velja tudi za pritožničino izpostavljanje toženkine premetenosti oziroma za sklicevanje na njen "modus operandi" (v zvezi s katerim se pritožba tudi sicer presplošno/nekonkretizirano sklicuje na vsebino tožbe/kazenske ovadbe). Gre namreč za navajanje, ki (glede na svojo vsebino) samo za sebe ne zadošča za zaključek o obstoju zatrjevanega pogoja.
⁸ Ki naj bi ga zavarovala s hipoteko na nepremičnini.
⁹ Saj se nanjo pred tem (v zvezi s svojimi trditvami) sklicuje.

Datum zadnje spremembe:

06.12.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 2459/2015
• VSL sklep I Cpg 974/2011
• VSL sklep I Cp 196/2015