VSL Sklep IV Cp 2148/2017

Jedro

Materialnopravno pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da naj stiki potekajo enkrat tedensko, saj bi drugačna ureditev po tako dolgi odsotnosti stikov in ob toženčevi pasivnosti nasprotovala koristim otrok.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba (pravilno: sklep) sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Mladoletna sinova pravdnih strank A. in B. sta na podlagi sodbe P 2469/2014-IV-30 z 20. junija 2016 v zvezi s sodbo IV Cp 514/2017 s 16. marca 2017 pravnomočno dodeljena v vzgojo in varstvo tožnici.

2. Po delni razveljavitvi sodbe je sodišče prve stopnje odločalo še o stikih med dečkoma in očetom.

Tako kot ob prvem odločanju je stike določilo enkrat tedensko, vsak torek med 16.00 in 18.00 uro na domu otrok, tako da oče pride po dečka, drugače pa je uredilo potek stika - tako, da bo toženec v stanovanju sam z dečkoma, lahko pa ju tudi odpelje iz stanovanja in ju po zaključku stika pripelje nazaj domov. Sodišče je odločilo še, da stranki krijeta vsaka svoje stroške tega postopka.

3. Zoper takšno sodbo se pravočasno pritožuje toženec. Meni, da je družina osnovna celica družbe. Mati z otroki in njen ljubimec niso družina, a ta način vsi doslej vpleteni zagovarjajo, kar je nesprejemljivo in vodi v razkroj družbe. Le tradicionalna družina matere, očeta in otrok je zdrava osnova za obstoj človeške družbe.

Sodnica je na naroku izvajala spolno diskriminacijo, vsako toženčevo izjavo je obrnila proti njemu, zapisnik je narekovala selektivno, zato ga toženec ni podpisal.

Pritožnik pojasnjuje, da dela na kmetiji, kjer bi rad vzgojil naslednika, ki ga še nima. S takšnimi sodbami je to onemogočeno. Prosi višje sodišče, da tožnici posreduje toženčev predlog o ponovni združitvi družine, ki jo ima iskreno rad.

4. Tožnica v odgovoru predlaga zavrnitev pritožbe.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Kot je bilo uvodoma pojasnjeno, je odločitev o dodelitvi dečkov v vzgojo in varstvo materi že pravnomočna. Odločitve o stikih, o katerih je sodišče prve stopnje še odločalo, in razlogov, ki jih je za takšno odločitev navedlo, pritožnik argumentirano v ničemer ne izpodbija.

7. Sodišče prve stopnje je v ponovnem sojenju s pravdnima stranka odprto in skrbno razpravljalo o režimu in trenutnem poteku stikov (njihovi odsotnosti) ter o možnostih in željah pravdnih strank (predvsem toženca) glede načina poteka stikov. V izpodbijani sodbi je ugotovilo in obrazložilo, da toženec v zadnjih dveh letih ni imel nobenega pravega stika z otrokoma (niti telefonskega)¹, da nima konkretnega predloga in vizije, kako naj stiki potekajo, da zanj nobeden od tožničinih predlogov ni sprejemljiv (sprejemljiva bi bila le ponovna združitev družine² ali dodelitev enega od dečkov v vzgojo in varstvo tožencu³), za stike enkrat tedensko pa ni zainteresiran, ker je to "veliko dela za malo drobiža". Obrazložilo je še, da verjame izpovedi tožnice, da je dečka dvakrat pripeljala na stik na toženčevo kmetijo, pa so ga zaman čakali. Nobene od zgoraj nanizanih ugotovitev pritožnik ne izpodbija. Posplošeno sklicevanje, da je bil zapisnik narekovan selektivno, je ob tem neresno.

8. Glede na zgoraj povzete ugotovitve tudi pritožbeno sodišče sprejema pravilno stališče sodišča prve stopnje, da otrokoma ni v korist, da se vozita na stik in tam zaman čakata toženca⁴, zaradi česar je bolje, da ga počakata doma. Materialnopravno pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje, da naj stiki potekajo enkrat tedensko⁵, saj bi drugačna ureditev po tako dolgi odsotnosti stikov in ob toženčevi pasivnosti⁶ nasprotovala koristim otrok.

9. Ob tem, ko je sodišče prve stopnje v ponovnem odločanju potek stika uredilo tako, da je upoštevalo toženčevo averzijo do stika v tožničini prisotnosti, uradni preizkus izpodbijane sodbe pokaže, da je materialno pravo v celoti uporabilo pravilno. Ker ob tem tudi ni prišlo do kakšne od kršitev, na katere višje sodišče v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pazi po uradni dolžnosti, je v skladu s 353. členom ZPP pritožbo zavrnilo in sodbo potrdilo.

10. Razlogi, ki jih navaja pritožnik, za odločitev niso bistvenega pomena, zato pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja (1. odstavek 360. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Toženčevo poprejšnje pojasnilo, da ni vedel, da ima pravico do stikov na podlagi izdane začasne odredbe, je v ponovljenem postopku odpadlo, obdobje brez stikov pa je že zelo dolgo.
² Nikogar ni mogoče siliti v družinsko skupnost, tožnica pa je pojasnila, da je zanjo skupnost s tožencem nevzdržna.
³ Čeprav je odločitev o dodelitvi pravnomočna, višje sodišče tožencu še enkrat pojasnjuje, kot mu je pojasnilo že ob zavrnitvi njegove pritožbe zoper odločitev o dodelitvi dečkov v vzgojo in varstvo, da kaj takšnega ne pride v poštev, saj pritožnik ni nasprotoval ugotovitvam sodišča prve stopnje, da je tožnica tista, pri kateri dečka živita od rojstva naprej in ki zanju ves čas skrbi v vseh pogledih ter da sam zanju doslej ni skrbel, saj je gradil hišo in imel ter ima zelo veliko dela na kmetiji; poleti dela od zore do mraka.
⁴ Četudi bi bili v objektivnem smislu stiki na kmetiji zanju koristni.
⁵ Četudi gre za majhen obseg stikov, ki težko omogoča razvoj odnosa med očetom in sinovoma.
⁶ Če ne odklanjanju stikov ob samozadostnem vztrajanju pri tem, da naj se otroka ali vsaj eden dodeli(ta) v vzgojo in varstvo tožencu, da si bo vzgojil naslednika.

Datum zadnje spremembe:

06.12.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba IV Cp 1769/2017
• Sodba U 566/93-5
• VSK sodba I Cp 181/2006