VSL Sodba I Cp 1073/2017

Jedro

Toženca sta s svojim delovanjem - vzpostavitvijo električne napetosti v električni inštalaciji hiše - povzročila nevarno situacijo, zaradi katere oz. v zvezi s katero je prišlo do požara. Za nastalo škodo sta solidarno odgovorna. Oba sta ravnala v nasprotju s predpisi; njunega prispevka k nastali škodi pa ni mogoče ugotoviti.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi vmesna sodba sodišča prve stopnje.

II. Pritožniki in tožeča stranka krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je zahtevek za plačilo odškodnine, ki so jo toženci dolžni plačati solidarno, po temelju utemeljen do 80 %, v deležu 20 % pa je za nastanek škode odgovorna tožeča stranka.

2. Pritožujejo se vsi trije toženci.

3. Prvo tožena in drugo tožena stranka uveljavljata vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlagata spremembo sodbe tako, da bo zahtevek zoper njiju zavrnjen. Priglašata stroške pritožbenega postopka. Za neizkazano ocenjujeta dejstvo, da je do požara prišlo v razdelilni elektro omarici v mansardi hiše. Soglašata, da sta sporna vzrok in mikrolokacija požara, pa tudi odgovornost za nastanek požara in višina nastale škode. Vzrok požara ni v elektroinštalaciji, ki jo je izvedel prvi toženec. Izvedenec ni našel vzroka, ki bi nakazoval požar zaradi napake na inštalaciji. Začasni priklop objekta na električno omrežje je izvedla tretje tožena stranka. Menita, da ni podlage za solidarno odgovornost vseh tožencev, ker toženci škode niso povzročili skupaj. Prvo tožena in tretje tožena stranka sta imeli vsaka svojo, točno določeno nalogo pri opremljanju stavbe z elektriko. S tem, ko se odločitev utemeljuje s četrtim odstavkom 186. čl. Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), je odločeno preko tožbenega zahtevka. Ni namreč zatrjevano, da sta prvo tožena in tretje tožena stranka povezani in da ni mogoče ugotoviti, katera od njiju je škodo povzročila. Druga toženka se ne strinja s solidarno odgovornostjo, ker odgovarja zgolj do višine zavarovalne vsote in z upoštevanjem odbitne franšize. Do škode ni prišlo na zatrjevan način in iz zatrjevanih vzrokov; vzročna zveza med ravnanjem prvega toženca in požarom ni izkazana. Sklicuje se na izvedenčevo ugotovitev, da je enofazna napetost v času požara obstajala, ker tretja varovalka ni pregorela in meni, da so se električni kabli znašli v požaru, zaradi katerega je šele potem prišlo do kratkega stika. To pomeni, da se je požar lahko razvil najprej zunaj priključne omarice in se razširil v omarico (po mnenju izvedenca najverjetneje zaradi končnih uporabnikov). Vzrok za požar torej ni kratek stik, ampak obratno: požar je povzročil kratek stik. Meni, da je prispevek tožnikov k nastali škodi višji od 20 %. Moral bi znašati 100 %, saj je po mnenju izvedenca Ž. posledica nestrokovne in nepooblaščene uporabe nedokončane električne napeljave. Škodo so torej povzročili pleskarji, ki so delali po naročilu tožnikov (nestrokovno montirali vtičnice, nepooblaščeno vklopili podaljške in končne porabnike). Odgovornost teh oseb je treba upoštevati pri ugotavljanju soprispevka tožnikov k nastali škodi. Nesprejemljivo je izgovarjanje tožeče stranke, da je uporabo dovolil prvi toženec, saj je imela dovoljenje za uporabo zgolj preko gradbiščnega priključka. Tožeča stranka ni imenovala nadzornika in je prehitevala z gradbenimi fazami; ni se držala projekta. Objektivna odgovornost tožencev ni bila zatrjevana. Očitek protipravnih ravnanj je posplošen in ni v vzročni zvezi z nastankom požara. Zmotno je ugotovljeno, da je prvi toženec potrdil kapljanje kondenza tako, da bi lahko prišel do elektro omarice. Konkretno tega prvi toženec ni rekel. Izrecno je zatrdil, da je bil s tem, da se objekt ogreva, seznanjen šele kasneje. Varnost električne inštalacije v kleti in pritličju je prvi toženec za svoje potrebe že preveril, v mansardi pa je izklopil in prelepil FID stikalo. Elektro omarica ni bila pod napetostjo, zato nikakor ne bi moglo priti do požara. Zavedanje o nevarnosti sámo po sebi ni protipravno ravnanje. Priklop na električno omrežje pa je izvedla tretje tožena stranka. Sicer pa tudi sam priklop ni povzročil požara. Povzročili so ga obrtniki, ki so delali po naročilu tožeče stranke. Izvedenec je povedal, da so materiali električne napeljave taki, da prenesejo veliko vlage. Kondenz je prvi toženec opazil drugje; ne v električni omarici. Prvostopenjsko sodišče se ni opredelilo, ali je prvi toženec dopustil uporabo električne energije v kleti in pritličju. Materialno napačen je zaključek, da je prvi toženec povečal nevarnost, ker ni poskrbel za odklop celotnega objekta iz električne napetosti. Tožnika sta imela možnost ogrevanja na gradbiščni tok, tok iz gradbiščne omarice. Nista potrebovala dovoljenja prvo tožene stranke za uporabo vgrajene inštalacije. Sicer pa tudi, če bi prvi toženec dopustil ogrevanje, le-to ni v vzročni zvezi s požarom in nastalo škodo. V nasprotju z izvedeniškim mnenjem sodišče od prvega toženca pričakuje, da objekta ne bi smel zapustiti. Tega pravilnik ne nalaga. Za priklop in odklop iz omrežja je izključno pristojno distribucijsko podjetje. Prvi toženec ni mogel vzeti ključa in objekta zakleniti. S tem, da je prvi toženec izklopil FID stikalo in ga prelepil ter naročil, da so prepovedani vsakršni posegi v električno napeljavo, je kot dober strokovnjak naredil to, kar je bil dolžan. Ni uporabljiva teorija adekvatne vzročnosti. Elektrika v objektu je bila izklopljena in možnosti požara zaradi elektrike ni bilo. Ta je nastopila po predaji elektroinštalacije investitorju. Če obrtniki ne bi priklapljali končnih porabnikov, do požara ne bi prišlo. V primeru izklopljenega FID stikala omarica ni pod električno napetostjo. Ni res, da je bil objekt 10 dni brez kontrole, kajti prvi toženec je bil na objektu v sredo, požar pa je bil v soboto. Odločeno je preko tožbenih trditev, da je prvi toženec nastopal tudi v vlogi preglednika. To ni res in ni izkazano. Prvi toženec prakticira, da preglednik ni ista oseba kot izvajalec. Meritve, ki jih je izvedel, pa ne pomenijo opravljanja vloge preglednika. Tudi izvedenec ni potrdil, da bi toženec opravljal vlogo preglednika. Tudi v primeru, ko nadzorni ni imenovan, izvajalec lahko zaprosi za priključitev objekta na omrežje. Meritve je mogoče izvesti, če je objekt priključen na napetost. Za priklop je odgovorna tretje tožena stranka, ki za stalni priklop ni imela ustreznih dokumentov. Nadzorni organ imenuje investitor. Izvedenec je podal mnenje, da skladno s predpisi zgrajena električna inštalacija požara ne bi mogla povzročiti, kar pa ni mogoče trditi za priključene porabnike električne energije. Po mnenju izvedenca so za nastanek požara problematični končni porabniki.

4. Tretje tožena stranka uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. ZPP predvidene pritožbene razloge. Predlaga izdajo zavrnilne sodbe ali razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Opozarja, da se sodišče ni opredelilo do vzroka in mikrolokacije požara, kar je bistveno. Meni, da je vzrok požara v sferi tožnikov ali v sferi slikopleskarja, ki je kljub izrecni prepovedi priklopil FID stikalo in namestil vtičnico. Če do požara ni prišlo zaradi napake na električni inštalaciji, tudi med njenim ravnanjem in nastalo posledico ne obstaja pravno relevantna vzročna zveza. Soglaša z zavrnitvijo ugovora neprimerne kratkostične zaščite. Priklop objekta na električno omrežje je izveden na podlagi zahteve prvega toženca, ki je opravljal meritve o zanesljivosti elektroinštalacij. Meritev brez priklopa na omrežje ni mogoče opraviti. Tretje tožena stranka je odobrila stalni priklop za določeno obdobje. Ona meritev ne izvaja. To je v sferi investitorja oz. lastnika objekta. Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah (v nadaljevanju Pravilnik), ki je veljal v času škodnega dogodka, tretje toženi stranki ne nalaga obveznosti. Izvedenec je tolmačil pravna pravila, kar ni njegova naloga ampak naloga sodišča. Niti Pravilnik niti tehnične smernice ne določajo, na kakšen način se meritve izvedejo. Priklop je bil izveden za potrebe meritev. Sodišče nekritično povzema mnenje izvedenca o tem, da bi tretje tožena stranka lahko preverila prvo toženčevo nacionalno poklicno kvalifikacijo. Očitana opustitev ni v vzročni zvezi z nastalo škodo. Tretje tožena stranka je priklop na omrežje izvedla na zahtevo prvega toženca. Riziko za nastanek škode nosi prvi toženec, ki je bil seznanjen s stanjem izvedenih del, medtem ko tretje tožena stranka v to nima vpogleda. V predpisih ni zahtevano pisno pooblastilo preglednika za predajo varnostnih razmer. Ravnanje tretje tožene stranke ni vzrok za nastalo škodo. Ni pojasnjeno, katera določila Pravilnika je kršila. Sodba je v tem delu neobrazložena, pomanjkljiva. Noben predpis ne predvideva ravnanja tretje tožene stranke. Sodišče je vzročno zvezo ugotovilo v smislu teorije sine qua non, ki je presežena. Zanika, da s pravilnikom, ki je temeljni predpis za njeno delo, ne bi bila seznanjena. Ravnanje tretje tožene stranke torej ni bilo protipravno; tudi vzročne zveze med njenim ravnanjem in nastalo škodo ni. Prispevek tožeče stranke k nastali škodi je bistveno večji kot je ugotovljen. Tožnika bi elektriko lahko uporabljala peko gradbiščnega priključka; ne bi je smela uporabljati v objektu, ki je bil zgolj začasno priklopljen v električno omrežje. Uporabo jima je izrecno prepovedala prvo tožena stranka. Do požara ne bi prišlo, če ne bi bilo kondenza in če ne bi bile priklopljene vtičnice; sicer pa vzrok in mikrolokacija požara nista ugotovljena.

5. Tožeča stranka je na pritožbi odgovorila. Pritrjuje ugotovitvam, zaključkom in pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča, predlaga zavrnitev pritožb in priglaša stroške pritožbenega postopka.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

7. Res je, da napak na vgrajeni električni inštalaciji, ki bi bila lahko vzrok za požar, izvedenec ni ugotovil (5. točka pisnega izvedenskega mnenja). V zunanji (PMO) omarici so bile vgrajene 80 A talilne varovalke, v razdelilnih omaricah v vsakem nadstropju hiše (tudi v mansardi, kjer so forenziki ugotovili žarišče požara) je biIo vgrajeno FID stikalo, ki je omogočalo izklop elektrike posameznega tokokroga oz. dovod elektrike do odjemnih mest tega tokokroga. Taka kratkostična zaščita bi bila varna, v kolikor bi to z meritvami in pregledom preveril in na osnovi meritve kratkostične zanke s preizkusom preveril kompetenten izvajalec pregledov električne inštalacije (8. točka pisnega izvedenskega mnenja).

8. Napačna je pritožbena interpretacija izvedenskega mnenja na ta način, da je požar posledica s strani slikopleskarja priključenih porabnikov. Izvedenec Ž. je bil seznanjen, da je do njihove uporabe (priključitve) prišlo, a ni ugotovil, da bi povzročili kratek stik oz. požar (6. točka pisnega izvedenskega mnenja). Potrdil je varnostni problem pri delovanju električnih porabnikov nasploh¹. Obe pritožbi torej v nasprotju z ugotovitvami izvedenca Ž. zaključujeta, da je požar posledica nestrokovne in nepooblaščene uporabe končnih porabnikov. Takih ugotovitev niti v ustno niti v pisno podanem izvedenskem mnenju ni². Res pa je, da so bili porabniki (radio, mešalka za mešanje barv) priključeni na nedokončano električno inštalacijo in da je slikopleskar posegel v električno instalacijo z namestitvijo vtičnice.

9. Načina zanetenja ognja (npr. vžig zaradi napak pri izdelavi inštalacije, preboj oziroma kratek stik zaradi nepooblaščenega posega v električno inštalacijo, kratek stik v električnem porabniku ...) ni mogoče ugotoviti. Dejstvo pa je, da je v danih okoliščinah (odsotnost kurišč, neizkazana je prisotnost ljudi v hiši ...) izključno električna napetost lahko povezana s požarom. Izvedenec Ž. je opozoril na možnost, da bi do kratkega stika lahko prišlo tudi zaradi vzroka izven inštalacije, ker ena od varovalk v glavni omarici ni pregorela, kar kaže na možnost gorenja izolacije kablov in šele posledično kratkega stika med kabloma. Vendar indicev, da bi ogenj lahko nastal izven oz. neodvisno od električne napetosti, ni. Hiša ni bila vseljena, ogrevala in razvlaževala se je z uporabo elektrike. V takih okoliščinah ogenj ni mogel nastati neodvisno od napetosti v električni inštalaciji. V ustno podanem mnenju je izvedenec Ž. izključil možnost požara, če v inštalaciji ni napetosti; za obravnavan primer, ko vgrajena inštalacija ni bila varnostno pregledana in preizkušena, pa opozoril na nevarnost - lahko celo smrtno nevarnost - električne inštalacije. FID stikalo omarice v mansardi, kjer je do požara prišlo, ni bilo vklopljeno, ker ga pleskar, ki ga je izklopil, po izključitvi porabnikov (radio, mešalka za mešanje barv) ni ponovno priklopil. Tudi varnostna zaščita v glavni omarici napetosti ni izključila, ker ena od talilnih 80 A varovalk ni pregorela. Pomembna okoliščina je zračna vlažnost, ki je bila tako velika, da se je voda kondenzirala in kapljala na mestih, kjer je bila nižja temperatura. Te ugotovitve so podlaga za zaključek, da je vzročna zveza med napetostjo v električni inštalaciji, ki sta jo izvedli (zakrivili) prvo tožena in tretje tožena stranka, in nastalim požarom vzpostavljena. Vzročna zveza je izkazana z zadostno stopnjo verjetnosti³. Škodo sta povzročila prvi in tretji toženec, ker sta v nasprotju s predpisi dosegla električno napetost v nedokončani in varnostno nepregledani električni inštalaciji, ki se je nahajala v vlažnih pogojih.

10. Ravnanje prvo tožene stranke je bilo protipravno. Prvi toženec je strokovnjak s področja elektroinštalacij, saj se ukvarja z njihovim vgrajevanjem. Ni prerekal trditve, da ima opravljeno nacionalno poklicno kvalifikacijo za opravljanje nalog, povezanih s pregledi električnih inštalacij. Pri vgrajevanju inštalacij bi moral ravnati skrbno in se izogniti vsem tveganjem, ki jih stik z električno napetostjo lahko povzroči. Tega ni storil, saj je v nasprotju z 9. čl. Pravilnika nedokončano električno inštalacijo, ki je bila pod napetostjo, pustil brez nadzora in pred izvedbo preizkusa in meritev njene varnosti dovolil njeno uporabo v kleti in pritličju. Zahteval je priklop nedokončane električne inštalacije v distribucijsko omrežje in s tem prevzel odgovornost za njeno varno uporabo. Z navodili, ki jih je glede uporabe inštalacije ustno dal tožnikoma ter prepovedjo uporabe v mansardi ni zadostil obveznostim, ki jih kot izvajalec električne inštalacije in strokovnjak s področja uporabe električne energije ima. Opozorilo na razdelilni omarici v mansardi in prelepljenje te omarice s PVC trakom ni zadostna zaščita pred nepooblaščeno uporabo. To se je izkazalo, saj je slikopleskar kljub tej zaščiti priklopil FID stikalo in kljub nevgrajenim vtičnicam dosegel odjem energije v mansardi. Nedokončano električno inštalacijo, iz katere je bil možen odjem, je prvi toženec več dni pustil izven svojega nadzora. Seznanjen je bil z veliko vlažnostjo stavbe in kondenziranjem vode; neodločilno je, kar opozarja pritožba: da se ni zavedal, da bi kondenz lahko prišel do omarice, ki je od stopnic oddaljena pol metra in kdaj je bil seznanjen, da se objekt ogreva.

11. Izvedenec Ž. je podal mnenje, da se električna inštalacija šteje za celoto. Zato bi prvi toženec njeno uporabo lahko dovolil in brez nadzora pustil pod napetostjo šele po zaključku del in po njenem preizkusu. Preizkus, ki ga je bil pred tem dolžan izvesti ali zagotoviti izvedbo po drugem izvajalcu, je mogoče opraviti v enem dnevu (ustno podano mnenje izvedenca). To pomeni, da bi lahko zagotovil, da pred izvedbo pregleda električna inštalacija ne bi bila dostopna nepooblaščenim osebam (tožnikoma, obrtnikom in drugim). Nepomembna je pritožbena trditev, da bi tožnik dal električno inštalacijo pregledati drugemu izvajalcu, saj tega - preden je omogočil dostop električne inštalacije pod napetostjo - ni storil. Ustvaril je nevarno situacijo - dostopnost nedokončane in varnostno nepregledane električne inštalacije, ki je bila pod napetostjo, nepooblaščenim osebam. Električna napetost v nedokončani električni instalaciji, v vlažnem okolju je nevarna. Ne glede na to, da na električni inštalaciji, kolikor je bila vgrajena, napake niso ugotovljene, je torej ravnanje prvega toženca protipravno. Kršil je 6. čl. Pravilnika in ravnal v nasprotju z 10. čl. OZ, ki prepoveduje ravnanje, zaradi katerega drugim lahko nastane škoda. Iz malomarnosti (stopnja krivde) je ustvaril nevarno situacijo, zaradi katere je nastala škoda.

12. Tudi tretje tožena stranka je ustvarila nevarno situacijo, zaradi katere je prišlo do škodnega dogodka. Na električno omrežje je priklopila nedokončano in nepreizkušeno električno inštalacijo. Ker se preizkus električne instalacije lahko izvede po zaključku del, je vedela, da pogojev za priklop ni. Priklop je bil izveden pod nadzorom njenega delavca I. K., ki je bil s stanjem električne inštalacije podrobno seznanjen, ker je pomagal pri njeni izdelavi. Ne samo, da tretje tožena stranka ni preverila, ali je bil preizkus električne inštalacije izveden. Ravnala je v direktnem nasprotju s Pravilnikom, saj je vedela, da pregled ni mogel biti opravljen, ker električna inštalacija ni dokončana. Zahtevi za priklop ni bila dolžna slediti. Kot distribucijski operater za G. je bila dolžna ravnati skladno s Splošnimi pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja (Uradni list RS 126/2007, v nadaljevanju Splošni pogoji). Pred priključitvijo električne inštalacije v omrežje je bila dolžna zahtevati pisno izjavo izvajalca o skladnosti izvedenih del z zahtevami soglasja za priključitev (23. čl. Splošnih pogojev). Ne samo pred priključitvijo v distribucijsko omrežje, tudi kasneje ima tretje tožena stranka pravico preveriti skladnost priključka oz. uporabnikovih naprav s soglasjem za priključitev (37. čl. Splošnih pogojev). Tudi tretje toženi stranki torej ni mogoče pritrditi, da nastanek požara ne izvira iz sfere njenega ravnanja. Posledica njenega ravnanja je nevarna situacija - električna napetost v nedokončani in nepregledani električni inštalaciji v vlažnem okolju - zaradi katere je nastala škoda. Brez njenega sodelovanja prvi toženec hišne električne inštalacije z distribucijskim omrežjem ne bi mogel povezati.

13. Prispevek tožnikov k nastali škodi je upoštevan. Ugotovljena je deljena odgovornost; 20 % soprispevek tožnikov k nastanku škode (171. čl. OZ). Z električno inštalacijo so nepooblaščeno rokovali in jo nestrokovno uporabljali tožnika in obrtnik (slikopleskar), kar je upoštevano. V 47. točki obrazložitve prvostopenjske sodbe je ugotovljeno, da je slikopleskar nepooblaščeno posegel v električno inštalacijo - montiral vtičnico. Odstranjena je bila prvotoženčeva pisna, na razdelilni omarici v mansardi nalepljena prepoved odpiranja te omarice. Obstoječo - nedokončano - električno inštalacijo je prvi toženec tožnikoma v kleti in pritličju dovolil uporabljati. Gre za neprerekano trditev tožnikov, o kateri se je sodišče prve stopnje izreklo v 30. točki obrazložitve. Tožnika sta od tretje tožene stranke dobila dovoljenje zgolj za uporabo gradbiščnega priključka, dovoljenja za uporabo električne inštalacije od tretje tožene stranke nista imela. Vse to so razlogi za 20 % soodgovornosti tožnikov za nastalo škodo, ki je po mnenju pritožbenega sodišča pravilno ocenjena.

14. Izkazano je, da je električna napetost v nedokončani električni inštalaciji, ki ni bila varnostno pregledana, povezana z vzrokom požara. Izvedli sta jo prvo tožena in tretje tožena stranka, zato sta za nastalo škodo solidarno odgovorni. Obe sta ravnali v nasprotju s predpisi; njunega prispevka k nastali škodi pa ni mogoče ugotoviti (tretji odstavek 186. čl. OZ). Obe sta s svojim delovanjem - vzpostavitvijo električne napetosti v električni inštalaciji hiše - povzročili nevarno situacijo, zaradi katere oz. v zvezi s katero je prišlo do škodnega dogodka. Vzrok za požar izvira iz njune sfere oz. je posledica njunega protipravnega ravnanja, zato je vzročna zveza med njunim (protipravnim) ravnanjem in nastalo škodo vzpostavljena (tretji odstavek 186. čl. OZ).

15. Trditev, da bi tožnika gradbeni priključek lahko uporabljala še po priklopu objekta na distribucijsko omrežje, je nedovoljena pritožbena novota (prvi odstavek 337. čl. ZPP), podana v nasprotju s spisovnimi podatki. Gradbiščni priključek sta tožnika uporabljala do priklopa hišne inštalacije na omrežje. S priključitvijo hišne električne inštalacije na omrežje ni več obstajal (ugotovitev izvedenca B. - listina A 28, izpoved R. Z. na 3. strani prepisa zvočnega posnetka njegove izpovedi, list. št. 233).

16. Dejstvo, da drugo tožena stranka odgovarja do zavarovalne vsote in da je njena odgovornost manjša zaradi odbitne franšize, bo upoštevano pri odločanju o višini zahtevka. Zaradi z zavarovalno vsoto in odbitno franšizo omejene obveznosti drugo tožene stranke, bo njena obveznost nedvomno drugačna od obveznosti prvo tožene in tretje tožene stranke. Izmed več solidarno odgovornih dolžnikov lahko vsak dolguje z drugimi pogoji (drugi odstavek 395. čl. OZ). Gre za modaliteto, ki povzroči, da drugo tožena stranka tožnikoma odgovarja do zneska (višine), ki je določen kot njena obveznost, plačati pa jo je dolžna solidarno s sotožencema, ki sta tožnikoma, tudi solidarno, dolžna odškodnino plačati v celoti. Solidarna obveznost vseh treh tožencev bo določena do višine najmanjše med njimi.

17. Ni res, da je tolmačenje pravnih pravil izven izvedenčeve pristojnosti. V primeru, ko tudi pri razlagi materialnih pravil sodišče potrebuje strokovno pomoč, jo lahko izvedenec nudi tudi pri uporabi materialnega prava. Sicer pa izvedenec Pravilnika ni tolmačil, ampak podal mnenje o pogojih za priklop električne inštalacije v električno omrežje in v kakšni meri so bili ti pogoji s strani tretje (in prve) tožene stranke izpolnjeni. Izvedenec je podal mnenje skladno z zahtevo in napotki, ki jih je dobil od sodišča.

18. Pravilna je pritožbena trditev, da je Pravilnik eden od temeljnih predpisov, ki se nanaša tudi na delovanje tretje tožene stranke. Z njim torej mora biti ne zgolj seznanjena, tudi spoštovati ga mora. Nebistveno je, ali ga njen delavec pozna ali ne. Bistveno je, da je delovni proces organiziran tako, da ga zaposleni pri svojem delu spoštujejo. Tega pa tretje tožena stranka ni zagotovila. Da bi tretje tožena stranka morala preverjati prvo tožnikovo poklicno kvalifikacijo odgovornega nadzornika, sodišče prve stopnje ne zahteva.

19. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Ker pritožniki s pritožbama niso uspeli, odgovor na pritožbo pa ni pripomogel k razjasnitvi zadeve, je odločeno, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. čl. v zvezi s prvim odstavkom 154. in prvim odstavkom 155. čl. ZPP).

-------------------------------
¹ V 5. točki je zapisal: V dosedanji praksi sem opravil številne meritve električnih in strelovodnih inštalacij, seveda z licenco tudi za izvajalca pregleda. Požari, ki sem jih srečal, niso nujno nastajali iz aspekta kratkega stika, temveč večinoma iz prevelikega segrevanja zaradi preobremenitev posameznih premajhnih presekov posameznih priključkov različnih porabnikov, prevelike dolžine kabelskih priključkov ali slabih spojnih mest na razdelitvi priključkov. Električna inštalacija se ne zaključi na vtičnici, medtem ko je njena pravilna uporaba stvar uporabnika.
² V predkazenskem postopku so forenziki, ki so si kraj požara ogledali, ugotovili, da je začelo goreti na hodniku v mansardi in da je bil center požara v razdelilni omarici; ogenj se je iz električne razdelile omare širil v osrednji del podstrešja ter po ostalih prostorih mansarde. Stalni sodni izvedene in cenilec elektro stroke B., univ. dipl. inž. el., ki je bil angažiran v predkazenskem postopku, je potrdil možnost preboja elektrike v ugotovljenih okoliščinah. Preboj bi sicer lahko nastal tudi ob vklopljenem FID stikalu, vendar v tem primeru na dovodu (inštalaciji) do tega stikala, ki bi bil tudi v tem primeru pod napetostjo.
³ Mejni prag verjetnosti, ki zadošča za določitev vzroka škodnega dogodka, obravnava doc. dr. Nina Plavšak v Obligacijskem zakoniku s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, stran 733, točka 5.8.3.

Datum zadnje spremembe:

06.12.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sodba in sklep I Cp 1834/2015
• Sodba II Ips 320/94
• VSL sodba I Cpg 1169/2012