VSL Sklep I Cpg 510/2017

Jedro

Po veljavnem 13. členu ZST-1 lahko stranka predlaga oprostitev plačila sodne takse vse do takrat, ko se izteče rok za plačilo sodne takse po izdanem plačilnem nalogu. Vendar to ne pomeni, da ima predlagatelj možnost, da dvakrat ali celo večkrat preizkusi obstoj pogojev za oprostitev plačila iste sodne takse. Ob taki razlagi bi imeli drugi in vsi nadaljnji predlogi naravo izrednega (ter suspenzivnega) pravnega sredstva.

Določba prvega odstavka 13. člena ZST-1 upravičencu do oprostitve plačila sodnih taks ne omogoča dvojnega ali celo večkratnega postopka preizkusa vsebinskih razlogov za oprostitev takse, ampak le določa časovno točko, do katere mora zainteresirana stranka vložiti predlog za oprostitev plačila (odlog ali obročno plačilo) sodne takse, da lahko taka oprostitev učinkuje tudi za nazaj, to je od dneva, ko taksna obveznost nastane.

Tožena stranka si z vlaganjem novih (pavšalnih) predlogov za taksno oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo takse, ne more v nedogled podaljševati roka za njeno plačilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se napoved pritožbe tožene stranke z dne 22.12.2015, vložene dne 23.12.2015, zoper sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani II Pg 6162/2013 z dne 30.10.2015, šteje za umaknjeno.

2. Zoper navedeni sklep se v celoti in smiselno iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP pravočasno pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter toženo stranko oprosti plačila sodne takse v tem postopku. Podrejeno predlaga, da pritožbeno sodišče naloži sodišču prve stopnje, da odloči o vlogi za oprostitev plačila sodne takse z dne 2.3.2017. V pritožbi navaja, da je dne 2.3.2017 vložila nov predlog za oprostitev plačila sodne takse, in sicer na podlagi nesporno dokazanih novih okoliščin, sodišče prve stopnje pa o tem predlogu sploh ni odločalo, temveč je le sklenilo, da se napoved pritožbe z dne 22.12.2015 šteje za umaknjeno. Po mnenju pritožnika za takšno odločitev sodišče prve stopnje ni imelo nikakršne zakonske podlage. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje dne 30.10.2015 izdalo sodbo, zoper katero je tožena stranka napovedala pritožbo (napoved pritožbe z dne 22.12.2015), sodišče prve stopnje pa ji je v zvezi z navedeno napovedjo pritožbe dne 24.12.2015 (1. odstavek 105.a člena ZPP) izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse (plačilni nalog z dne 24.12.2015). Tožena stranka je dne 27.1.2016 podala predlog za oprostitev plačila (odlog ali obročno plačilo) sodne takse za pritožbeni postopek, sodišče prve stopnje pa ji je s sklepom z dne 1.2.2016 naložilo, da predlog dopolni tako, da na predpisanem obrazcu predloži pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju. Tožena stranka je predlog dopolnila. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 10.3.2016 zavrnilo predlog tožene stranke z dne 27.1.2016 za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse za pritožbeni postopek. Zoper navedeni sklep je tožena stranka dne 11.4.2016 vložila pritožbo (pritožba z dne 6.4.2016). Pritožbeno sodišče je s sklepom z dne 25.5.2016 navedeno pritožbo tožene stranke zoper sklep z dne 10.3.2016 zavrnilo. Sodišče prve stopnje je sklep pritožbenega sodišča skupaj z dopisom, s katerim je opozorilo toženo stranko na nov tek roka za plačilo takse, vročilo toženi stranki. Ta takse v roku ni plačala, je pa dne 14.7.2016 vložila ugovor zoper plačilni nalog z dne 24.12.2015 (ugovor z dne 14.7.2016). Sodišče prve stopnje je ugovor zavrnilo s sklepom z dne 25.7.2016, zoper katerega je tožena stranka dne 15.9.2016 vložila pritožbo (pritožba z dne 15.9.2016). Pritožbeno sodišče jo je s sklepom z dne 5.10.2016 zavrnilo. Sodišče prve stopnje je sklep pritožbenega sodišča skupaj z dopisom, s katerim je opozorilo toženo stranko na nov tek roka za plačilo takse, vročilo toženi stranki. Tožena stranka v določenem roku ni plačala sodne takse za pritožbo, pač pa je v tem roku vložila nov predlog za oprostitev plačila (odlog ali obročno plačilo) sodne takse za pritožbeni postopek (predlog z dne 16.11.2016), in sicer sklicujoč se na nove okoliščine. Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da bi domnevne nove okoliščine lahko uveljavljala že v prvem predlogu za oprostitev takse, njen ponovni predlog zavrnilo s sklepom z dne 8.12.2016. Tudi zoper ta sklep se je tožena stranka pritožila (pritožba z dne 11.1.2017), pritožbeno sodišče pa je pritožbo s sklepom z dne 25.1.2017 zavrnilo. Sodišče prve stopnje je sklep pritožbenega sodišča skupaj z dopisom, s katerim je opozorilo toženo stranko na nov tek roka za plačilo takse, vročilo toženi stranki. Tožena stranka tudi v tem roku ni plačala dolžne sodne takse za pritožbeni postopek, pač pa je v tem roku vložila ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek (zopet sklicujoč se na nove okoliščine), sodišče prve stopnje pa je z izpodbijanim sklepom (sklep z dne 7.3.2017) sklenilo, da se napoved pritožbe tožene stranke z dne 22.12.2015 zoper sodbo z dne 30.10.2015 šteje za umaknjeno.

5. Odločitev sodišča prve stopnje o umiku napovedi pritožbe na podlagi 3. odstavka 105.a člena ZPP, ki določa, da se v primeru, ko sodna taksa ni plačana v roku in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, šteje, da je vloga umaknjena, je pravilna. Pritožbeni očitek o preuranjenosti izpodbijanega sklepa zaradi vložitve vnovičnega predloga za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek (predlog z dne 2.3.2017) pa ni utemeljen, saj je sodišče prve stopnje že dvakrat pravnomočno zavrnilo toženkin predlog za oprostitev plačila (odlog ali obročno plačilo) sodne takse za pritožbeni postopek, prav tako pa je tudi že pravnomočno zavrnilo njen ugovor zoper plačilni nalog z dne 24.12.2015. Tako je tožena stranka zoper navedeni plačilni nalog izčrpala že vsa pravna sredstva.¹ Po sedaj veljavnem 13. členu Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/08 s spremembami, ZST-1) lahko stranka predlaga oprostitev plačila sodne takse vse do takrat, ko se izteče rok za plačilo sodne takse po izdanem plačilnem nalogu. Vendar to (ob določbah 7. odstavka 34.a člena in 3. odstavka 14.a člena ZST-1) ne pomeni, da ima predlagatelj možnost, da dvakrat ali celo večkrat preizkusi obstoj pogojev za oprostitev plačila iste sodne takse (za isto procesno dejanje). Ob taki razlagi bi imeli drugi in vsi nadaljnji predlogi naravo izrednega (ter suspenzivnega) pravnega sredstva.²

6. O tem, da je tožena stranka dolžna plačati sodno takso po plačilnem nalogu z dne 24.12.2015 je bilo že (trikrat) pravnomočno odločeno. Določba 1. odstavka 13. člena ZST-1 upravičencu do oprostitve plačila sodnih taks ne omogoča dvojnega ali celo večkratnega postopka preizkusa vsebinskih razlogov za oprostitev (odlog ali obročno plačilo) takse, ampak le določa časovno točko, do katere mora zainteresirana stranka vložiti predlog za oprostitev plačila (odlog ali obročno plačilo) sodne takse, da lahko taka oprostitev učinkuje tudi za nazaj, to je od dneva, ko taksna obveznost nastane (ob vložitvi vloge). Običajno je, da se pri stranki, ki je gospodarska družba, okoliščine glede sposobnosti plačila sodnih taks spreminjajo, vendar pa to samo po sebi še ne daje podlage, da bi se o tem, da tožena stranka ni oproščena plačila sodnih taks za pritožbeni postopek, ponovno odločalo. Okoliščine, ki jih tožena stranka navaja v ponovnem predlogu za oprostitev taks z dne 2.3.2017, so v svojem bistvu in temelju obstajale že ob vložitvi prvega predloga za oprostitev sodne takse za pritožbeni postopek, pri čemer tožena stranka zopet ne pojasni, zakaj sredstev za plačilo sodne takse ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti (3. odstavek 11. člena ZST-1). Tožena stranka si namreč z vlaganjem novih (pavšalnih) predlogov za taksno oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo takse, ne more v nedogled podaljševati roka za njeno plačilo,³ zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

7. Po obrazloženem, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP).

8. O pritožbenih stroških sodišče druge stopnje ni odločalo, ker jih tožena stranka ni opredeljeno navedla (163. člen ZPP).

-------------------------------
¹ Npr. sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. I Up 307/2015 z dne 23.12.2015.
² Sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 922/2015 z dne 14.7.2015.
³ Sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 654/2016 z dne 10.3.2016.

Datum zadnje spremembe:

30.11.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cpg 121/2019
• VSC Sklep III Cpg 80/2021
• VSL Sklep I Cpg 501/2022