VSL Sodba I Cpg 365/2017

Jedro

Za ustanovitev zastavne pravice na terjatvi, se poleg veljavnega pravnega naslova zahteva tudi obvestitev dolžnika zastavljene terjatve ter razpolagalna sposobnost zastavitelja. Zastavijo se lahko tudi bodoče terjatve.

Anticipirana ustanovitev zastavne pravice učinkuje le, če zastavitelj naknadno pridobi razpolagalno sposobnost glede zastavljenih terjatev. Tožena stranka je z začetkom stečajnega postopka izgubila razpolagalno sposobnost glede terjatev iz naslova najemnin, ki so nastale po začetku stečajnega postopka. Te terjatve spadajo v splošno stečajno maso, namenjeno poplačilu nezavarovanih terjatev. Tako lahko ločitvena pravica tožeče stranke zajema le terjatve, ki so nastale do začetka stečaja nad toženo stranke.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v I., II. in III. točki izreka spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi:

"1. Ugotovi se, da obstoji ločitvena pravica tožeče stranke DUTB d.d. na premoženju tožene stranke I. d.o.o. - v stečaju, in sicer na vseh zastavljenih terjatvah iz naslova mesečnih najemnin za poslovne prostore X, kot vse izhaja iz Pogodbe o zastavi terjatev št. 41/2007, z dne 13.3.2007 in obvestil o zastavljenih terjatvah, vse pod zakonsko zamudno obrestno mero, ki teče od začetka stečajnega postopka oziroma od plačila vsake posamezne najemnine, s katerimi je zavarovana terjatev tožeče stranke DUTB d.d. v skupni višini 3.535.789,27 EUR (kot priznane v Končnem seznamu preizkušenih terjatev, z dne 2.10.2015, pod zap. št. 35).

2. Tožena stranka I. d.o.o. - v stečaju mora iz vrednosti premoženja, ki je predmet v predhodni točki navedene ločitvene pravice, prednostno plačati terjatev tožeče stranke DUTB d.d. do tožene stranke I. d.o.o. - v stečaju, v višini 3.535.789,27 EUR s pripdaki, in sicer pred plačilom terjatev drugih upnikov iz tega premoženja.

3. Tožena stranka je tožeči stranki dolžna povrniti stroške postopka skupaj s pripadajočimi zakonskimi obrestmi od dneva izteka paricijskega roka, dalje do plačila, v roku 15 dni pod izvršbo."

II. Tožeča stranka mora toženi stranki v 15 dneh povrniti 5.508,61 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da obstoji ločitvena pravica tožeče stranke na premoženju tožene stranke, in sicer na vseh zastavljenih terjatvah iz naslova mesečnih najemnin za poslovne prostore X, kot vse izhaja iz Pogodbe o zastavi terjatev št. 41/2007, z dne 13.3.2007 in obvestil o zastavljenih terjatvah, vse pod zakonsko zamudno obrestno mero, ki teče od začetka stečajnega postopka oziroma plačila vsake posamezne najemnine, s katerimi je zavarovana terjatev tožeče stranke, v skupni višini 3.535.789,27 EUR (I. točka izreka). Nadalje je odločilo, da mora tožena stranka iz vrednosti premoženja, ki je predmet v predhodni točki navedene ločitvene pravice, prednostno poplačati terjatev tožeče stranke do tožene stranke v višini 3.535.789,27 EUR s pripadki, in sicer pred plačilom terjatev drugih upnikov iz tega premoženja (II. točka izreka). Odločilo je še, da je tožena stranka dolžna tožeči povrniti pravdne stroške v znesku 26.655,00 EUR, v roku 15 dni, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) pravočasno pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne. Podredno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje. V pritožbi navaja, da tožbeni zahtevek ni konkretiziran ter da so lahko predmet ločitvene pravice tožeče stranke le tiste terjatve iz naslova najemnin, ki so nastale do začetka stečajnega postopka nad toženo stranko. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba tožene stranke je bila vročena tožeči stranki, ki v pravočasnem odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V stečajnem postopku nad toženo stranko je tožeča stranka med drugim prijavila denarno terjatev v znesku 3.595.994,51 EUR, ki je bila priznana v višini 3.535.789,27 EUR, ter ločitveno pravico na zastavljenih terjatvah iz naslova mesečnih najemnin za poslovne prostore X, kot vse izhaja iz Pogodbe o zastavi terjatev št. 41/2007 z dne 13.3.2007 in obvestil o zastavljenih terjatvah, s katero je bila zavarovana terjatev v znesku 3.595.994,51 EUR. Navedena ločitvena pravica je bila v celoti prerekana. Skladno s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani o preizkusu terjatev, opr. št. St 0/2015 z dne 29.9.2015 in končnim seznamom preizkušenih terjatev (prilogi A3 in A4 spisa) je bila tožeča stranka za uveljavitev prerekanega dela terjatve in celotne ločitvene pravice na zastavljenih terjatvah iz naslova mesečnih najemnin napotena na pravdo. Glede navedene ločitvene pravice je tožeča stranka skladno s 1. odstavkom 305. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Ur. l. RS, št., 126/07 s spremembami, ZFPPIPP) vložila tožbo. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo.

6. Pritožbene navedbe, da je tožbeni zahtevek nekonkretiziran, ne držijo. Najemnine, na katerih tožeča stranka zahteva ugotovitev obstoja ločitvene pravice, so individualno določene glede na razmerje, iz katerega so oziroma bodo nastale. In sicer gre za mesečne najemnine za poslovne prostore X, kot izhaja iz Pogodbe o zastavi terjatev št. 41/2007 z dne 13.3.2007 (priloga A12 spisa). Nadalje pa je tožeča stranka tudi navedla, da je dolžnik zastavitelja (tožene stranke) skladno z obvestilom o zastavitvi terjatve (priloga A13 spisa) do začetka stečaja nad toženo stranko najemnine redno plačeval neposredno tožeči stranki, pri čemer je zadnjo plačal v januarju 2015, iz česar izhaja, da je predmet tožbenega zahtevka ločitvena pravica na terjatvah iz naslova najemnin, ki so nastale po začetku stečajnega postopka nad toženo stranko (dne 19.1.2015, kot izhaja iz priloge A1 spisa).

7. Utemeljeno pa tožena stranka v pritožbi (kot tudi že v odgovoru na tožbo) izpostavlja, da so lahko predmet ločitvene pravice tožeče stranke le tiste terjatve iz naslova najemnin, ki so nastale do začetka stečajnega postopka nad toženo stranko. Pravna prednica tožeče stranke (tožena stranka pravnega nasledstva tožeče stranke ne prereka) in tožena stranka sta dne 13.3.2007 sklenili Pogodbo o zastavi terjatev št. 41/2007 (A12), s katero je tožena stranka zastavila terjatve, ki so že nastale iz naslova mesečnih najemnin (najemna pogodba št. 09-NA/2006-2 med toženo stranko in Republiko Slovenijo) za poslovne prostore X, ter bodoče terjatve, ki bodo nastale iz naslova mesečnih najemnin za navedene prostore, in sicer v času do dokončnega poplačila vseh terjatev do pravnega prednika tožeče stranke. O zastavitvi terjatev je bil dolžnik teh (Republika Slovenija) obveščen (priloga A13 spisa). Zastavno pravico na terjatvi ureja Stvarnopravni zakonik (Ur. l. RS, št. 87/02 s spremembami, SPZ) v členih od 178 do 186. Tako se za ustanovitev zastavne pravice na terjatvi poleg veljavnega pravnega naslova (v predmetni zadevi Pogodba o zastavi terjatev št. 41/2007 z dne 13.3.2007) zahteva tudi obvestitev dolžnika zastavljene terjatve (v predmetni zadevi obvestilo dolžniku v prilogi A13) ter razpolagalna sposobnost zastavitelja.¹ Zastavijo se lahko tudi bodoče terjatve. Ker bodoče terjatve še niso v premoženju zastavitelja, ta ne more z njimi razpolagati. Podobno kot anticipiran prenos lastninske pravice je mogoča tudi anticipirana ustanovitev zastavne pravice na bodočih terjatvah. Vendar taka anticipirana ustanovitev zastavne pravice učinkuje le, če zastavitelj naknadno pridobi razpolagalno sposobnost glede zastavljenih terjatev.² Tožena stranka je z začetkom stečajnega postopka izgubila razpolagalno sposobnost³ glede terjatev iz naslova najemnin, ki so nastale po začetku stečajnega postopka. Te terjatve spadajo v splošno stečajno maso, namenjeno poplačilu nezavarovanih terjatev. Tako lahko ločitvena pravica tožeče stranke zajema le terjatve iz naslova najemnin, ki so nastale do začetka stečaja nad toženo stranke, te pa je tožeči stranki, kot je sama pojasnila, dolžnik tožene stranke že plačal in torej niso predmet njenega tožbenega zahtevka.

8. Sodišče prve stopnje je tako zmotno uporabilo materialno pravo, zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka (5. alineja 358. člena in prvi odstavek 351. člena ZPP).

9. Ker je pritožbeno sodišče spremenilo izpodbijano sodbo, je v skladu z določbo drugega odstavka 165. člena ZPP odločilo o stroških vsega postopka. Tožnica, ki s tožbenim zahtevkom ni uspela, mora toženki v skladu z določbo prvega odstavka 154. člena ZPP povrniti potrebne (155. člen ZPP) pravdne stroške. Toženka je priglasila stroške odgovora na tožbo v višini 3.000 odvetniških točk, materialne stroške v višini 20,00 EUR in 22% DDV, nadalje za pristop na narok 3.000 odvetniških točk in 22% DDV ter za pritožbo 3.750 odvetniških točk, materialne stroške v višini 20,00 EUR in 22% DDV. Sodišče ji jih je odmerilo na podlagi specificiranega stroškovnika in Odvetniške tarife (Ur. l. RS 2/2015 - OT). Priznalo ji je 3.000 točk za odgovora na tožbo (19/1 tar. št. OT), 3.000 točk za pristop na narok (20/1 tar. št. OT), 3.750 točk za pritožbo (21/1 tar. št. OT), materialne stroške v višini 40,00 EUR (3. odstavek 11. OT) ter 22 % DDV na odvetniške storitve (12. člen OT). Ob vrednosti odvetniške točke 0,459 EUR stroški tožene stranke, ki ji jih je tožnica dolžna povrniti, tako znašajo 5.508,61 EUR. Če tožnica stroškov ne bo plačala v 15 dneh, bo morala plačati tudi zakonske zamudne obresti od zneska dolžnih pravdnih stroškov, in sicer od poteka paricijskega roka dalje.

-------------------------------
¹ M. Tratnik: Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 768 in 769.
² M. Tratnik: Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 769 in 770 in sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 101/2013 z dne 11.11.2014.
³ Prav tam.

Datum zadnje spremembe:

30.11.2017

Podobni dokumenti:

• VSRS sodba III Ips 101/2013
• VSL Sklep Cst 76/2019
• VSRS Sodba III Ips 12/2020-3