VSL Sodba IV Cp 1771/2017

Jedro

V skladu z določbo drugega odstavka 408. člena ZPP sodišče v sporih iz razmerij med starši in otroki ni vezano na postavljeni tožbeni zahtevek. V obravnavani zadevi je sodišče prej navedeno določbo pravilno uporabilo in za preživljanje otroka prisodilo višji znesek, kot ga je zahtevala tožnica.

Podlago za odločitev je najti v ugotovitvah o materialnih in pridobitnih zmožnostih pravdnih strank ter ob upoštevanju potreb otroka.

Preživnina sicer po višini odstopa navzgor, vendar nobena od potreb ni pretirana. Relativno visok znesek je povezan predvsem z visokim stroškom oskrbnine v vrtcu in razmeroma visokimi bivanjskimi stroški.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pravdni stranki nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo preživninsko obveznost za mld. A., roj ..., in sicer iz naslova že zapadlih mesečnih preživnin za čas od vložitve tožbe do dne izdaje sodbe, pri čemer je upoštevalo že izvršena plačila. Od izdaje sodbe dalje pa mu je bilo naloženo plačevanje preživnine v višin 425,00 EUR mesečno (I. točka izreka). Višji tožbeni zahtevek je bil zavrnjen (II. točka izreka), v III. točki pa je bilo odločeno, da pravdni stranki nosita svoje pravdne stroške.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje toženec, ki v pravočasni pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Predlaga, da pritožbeno sodišče zniža prisojeno preživnino oz. odločitev sodišča prve stopnje v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

Toženec opozarja, da je sodišče v 6. in 24. alineji I. točke izreka odločilo v nasprotju z zakonom. Za avgust 2014 je bilo tožencu naloženo plačilo preživnine v višini 309,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 3. 2014 dalje do dne plačila, čeprav bi morale zamudne obresti pravilno teči od avgusta in ne marca 2014. Pri preživnini za februar 2016 bi moralo sodišče pri zamudnih obrestih navesti, da slednje tečejo od leta 2016 dalje, ne pa od leta 2015. Sicer pa tožencu zamudne obresti sploh ne bi smele biti naložene v plačilo, ker je preživnino za pretekla obdobja plačeval v skladu z začasno odredbo in s plačilom preživnine ni bil v zamudi. Izpostavlja, da je sodišče odločalo preko postavljenega zahtevka, saj je tožnica zahtevala preživnino v višini 400,00 EUR mesečno, sodno pa je bila določena preživnina v znesku 425,00 EUR mesečno. Graja oceno sodišča o potrebah mld. A., saj je znesek v višini 630,00 EUR mesečnih stroškov za štiriletnega otroka občutno previsok. Pri tem izpostavlja dejstvo, da znaša minimalna plača 570,00 EUR. Izpodbija odločitev prvega sodišča, da znaša strošek štiriletnega otroka za preživljanje prostega časa 50,00 EUR mesečno, saj bi se tak otrok moral večino časa igrati v naravi, na igrišču, v peskovniku. Znesek za oblačila in obutev, ki ga je sodišče ocenilo na 80,00 EUR, je prav tako previsok in bi starosti otroka ustrezal znesek v višini 50,00 EUR mesečno. Sicer pa tožnica večkrat prodaja rabljene predmete, kar nedvomno pomeni, da take predmete tudi kupuje, zato za oblačila in obutev ne porabi toliko denarja, kot je določilo sodišče. Sodišče je strošek otrokovih potreb po higieni ocenilo na 25,00 EUR mesečno, kar je previsoko, saj bi zadoščal znesek v višini 10,00 EUR. Previsoko so ocenjeni tudi stroški bivanja, ki jih je prvo sodišče priznalo v znesku 150,00 EUR, povsem ustrezen pa bi bil znesek v višini 50,00 EUR mesečno. Iz obrazložitve sodišča ne izhaja, na kakšni podlagi je prišlo do konkretnih zneskov za posamezno otrokovo potrebo.

Pritožnik v zvezi z nakazili, ki jih je prejel v preteklih letih, pojasnjuje, da je ves denar porabil za odvetnike in razna izvedenska mnenja ter posvetovanja s strokovnjaki. Tožnica mu je namreč grozila s popolnim odvzemom otroka in prepovedjo vsakršnih stikov. Znesek v višini 18.000,00 EUR, ki ga je na račun prejel aprila 2014, predstavlja kupnino za prodani avtodom in ta znesek je porabil za plačilo odvetniških storitev. V novembru 2015 mu je bil nakazan znesek v višini 10.000,00 EUR zaradi prekinjene zavarovalne pogodbe. Slednjo je prekinil, ko je ugotovil, da želi N. izvršiti zavarovalniško goljufijo. V oktobru 2016 so mu starši nakazali posojilo v višini 12.000,00 EUR, da je lahko njegova firma E., d. o. o. sklenila posel z Ministrstvom za notranje zadeve. Ta denar staršem tudi vrača. Predstavljeni zneski za toženca ne predstavljajo nikakršnih prihodkov oz. stalnih prilivov. Ni res, da toženec mesečno razpolaga z zneskom 3.000,00 EUR; to tudi ne izhaja iz njegovega siceršnjega življenjskega sloga. Jadrnica ni nič drugega kot manjši čolnič na jadra in ne predstavlja luksuza, ampak ravno obratno. Pritožnik ugovarja porazdelitvi preživninskega bremena, ki nanj odpade v deležu 66,82 %, na tožnico pa 33,18 %. Poudarja, da prejema nižjo plačo od tožnice. Sicer pa večja zmožnost staršev ne pomeni tudi večjih otrokovih potreb.

3. Pritožba je bila vročena tožnici, ki je nanjo podala odgovor. V odgovoru pritrjuje argumentaciji, pravnim naziranjem in zaključkom prvega sodišča. Predlaga zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in potrditev sodbe sodišča prve stopnje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno opredelilo materialnopravno podlago svoje odločitve in je določbe 123., 129. in 129.a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju: ZZZDR) pravilno uporabilo. Na eni strani je ocenilo povprečne mesečne potrebe mld. A., na drugi pa premoženjsko stanje in dohodke ter druge pridobitne zmožnosti tožnice in toženca. Na podlagi navedenega je utemeljeno zaključilo, da je toženec dolžan k preživljanju mld. A. od izdaje sodbe dalje prispevati 425,00 EUR mesečno.

6. Pritožba pravilno opozarja, da je sodišče v 6. in 24. alineji I. točke izreka napačno navedlo mesec oziroma leto, od katerega tečejo zakonske zamudne obresti. V 6. alineji I. točke izreka je tožencu za avgust 2014 naložilo preživnino v višini 309,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 3. 2014 dalje do dne plačila¹. V 24. alineji pa je bila za februar 2016 prisojena preživnina v višini 322,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 2. 2015 dalje do dne plačila². Vendar pa v povezavi z obrazložitvijo izpodbijane sodbe jasno izhaja, da gre v izpostavljenih primerih za očitni pisni napaki. Te pa lahko - skladno z določbo 328. člena ZPP - kadarkoli popravi predsednik senata sodišča prve stopnje.

7. Pritožbena teza o neupravičeni prisoji zakonskih zamudnih obresti je zmotna. Skladno z določbo 131.c člena ZZZDR se preživnina določi v mesečnem znesku in za vnaprej; zahteva pa se lahko od trenutka, ko je bila vložena tožba. Dokazni postopek je pokazal, da toženec ni plačal celotnega zneska preživnine, marveč je pokril le del svojih obveznosti. Sodišče prve stopnje je delna plačila preživnine ustrezno upoštevalo, kar izhaja iz I. točke izreka izpodbijane sodbe. Ti zneski tako predstavljajo razliko med že plačano in prisojeno preživnino. Poleg teh zneskov pa je toženec dolžan poravnati tudi zakonske zamudne obresti od dnevi zapadlosti posameznega preživninskega obroka dalje do dne plačila. Čeprav bi toženec plačeval preživnino v skladu z izdano začasno odredbo, pa to še ne pomeni, da je preživninsko obveznost za obdobje do izdaje sodbe že poravnal, glede na to, da mu je bila v sodbi prisojena višja preživninska obveznost, kot je izhajala iz začasne odredbe.

8. V skladu z določbo drugega odstavka 408. člena ZPP sodišče v sporih iz razmerij med starši in otroki ni vezano na postavljeni tožbeni zahtevek. V obravnavani zadevi je prvo sodišče prej navedeno določbo pravilno uporabilo in za preživljanje mld. A. prisodilo višji znesek, kot ga je zahtevala tožnica. To svojo odločitev je v sodbi ustrezno pojasnilo v 28. točki obrazložitve. Poudarilo je, da je preživnino odmerilo ob upoštevanju ugotovljenega dejanskega stanja. Podlago za takšno odločitev je tako najti v ugotovitvah o materialnih in pridobitnih zmožnostih pravdnih strank ter ob upoštevanju potreb mld. A. Te je sodišče prve stopnje ocenilo glede na pridobitne zmožnosti staršev in ob upoštevanju listinske dokumentacije, ki predstavlja temelj za objektivizacijo višine potreb. Poleg tega je upoštevalo tudi starost otroka in splošno znana dejstva o cenah dobrin in storitev. Zato ne drži pritožbeni očitek o odsotnosti pojasnila za odmero posamezne postavke iz naslova otrokovih potreb. Pritožba sicer govori o izračunu, kar pa je zmotno, saj pri ugotavljanju višine potreb ne gre za goli matematični izračun porabljenih stroškov, pač pa za oceno, ki mora biti skladna s koristmi otroka in ustrezati premoženjskemu stanju obeh zavezancev, kar je poudarilo tudi prvo sodišče v izpodbijani odločitvi.

9. Glede na premoženjske zmožnosti toženca znesek potreb za aktivnosti v okviru prostega časa v višini 50,00 EUR mesečno, kar vključuje tako igrače kot tudi vstopnine za različne prireditve, stroške izletov ter dodatne plačljive dejavnosti, nikakor ni pretiran. Enako velja glede zneska 80,00 EUR za oblačila in obutev ter 25,00 EUR, ki predstavljajo otrokove potrebe po higieni (kreme, mila, vlažilni robčki, prašek, itd.). Stroške bivanja je sodišče prepričljivo obrazložilo v 24. in 25. točki obrazložitve, ki ji pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje. Čeprav živi mld. A. v stanovanju z materjo, sodišče teh stroškov ni delilo na polovico. Pojasnilo je, da takšna delitev ne bi bila pravična in bi pomenila, da toženec delno plačuje tudi bivalne stroške, ki se nanašajo izključno na tožnico. Zato je kot osnovo za odmero vzelo le tisti del bivanjskih stroškov, ki je zaradi dejstva, da tožnica v stanovanju živi s hčerjo, višji od siceršnjih stroškov. Ocenjene potrebe iz tega naslova znašajo za mld. A. 150,00 EUR oziroma 180,00 EUR mesečno, kar je glede na skupni znesek stroškov (500,00 EUR oziroma 598,04 EUR) povsem ustrezen znesek. Toženec pritožbeno izpostavljenega nižjega zneska v višini 50,00 EUR z ničemer ne konkretizira. Zgolj dejstvo, da je s takim stroškom soglašal tudi v svojem predlogu, pa ne vzbuja dvoma v pravilnost odločitve prvega sodišča.

10. Pritožbena zatrjevanja v zvezi z višino minimalne plače in povprečno višino preživnin v letu 2015 na odločitev v obravnavani zadevi ne morejo imeti nikakršnega vpliva. Sodišče je višino preživnine določilo na podlagi kriterijev, ki so edino merodajni in so bili že prej izpostavljeni.

11. Toženec v pritožbi pojasnjuje oziroma opravičuje določena nakazila na njegov račun in s tem skuša izkazati slabše premoženjsko stanje, kot ga je ugotovilo prvo sodišče. Vendar pa pojasnjena nakazila ne vzbujajo dvoma v pravilnost odločitve prvega sodišča glede toženčevih finančnih zmožnosti. Sodišče je v točkah 11 do 20 celovito ugotovilo materialne in pridobitne zmožnosti toženca ter izpostavilo številna nakazila, ki jih toženec ni znal ustrezno pojasniti, kar je dodatno izpodbilo verodostojnost njegove izpovedbe. Prvo sodišče je v 18. točki obrazložitve prepričljivo pojasnilo svojo ugotovitev, da toženec sprotne življenjske stroške pokriva tudi z dohodki svoje družbe E., d. o. o. Prepričljivo je argumentiralo ugotovitev, da gre pri tožencu za očitno prikrivanje dohodkov in premoženja ter njihovo prelivanje iz družbe in podalo ustrezne razloge za oceno, da njegova materialna in pridobitna zmožnost znaša vsaj 3.000,00 EUR mesečno. Glede na ugotovljene dohodke pravdnih strank je pravilna tudi porazdelitev preživninskega bremena, ki za toženca znaša 66,82 %, za tožnico pa 33,18 %. Seveda drži pritožbena trditev, da večje zmožnosti staršev ne pomenijo tudi večjih otrokovih potreb; vendar pa lahko starši, ki imajo višje dohodke, krijejo širši spekter otrokovih potreb, pri čemer morajo biti te potrebe uravnotežene z otrokovimi koristmi. Pritožnik ni uspel izkazati, da katera od otrokovih potreb, ki jih je ocenilo sodišče, ne bi bila v skladu s koristjo mladoletne hčerke. Preživnina sicer po višini odstopa navzgor, vendar nobena od potreb ni pretirana. Relativno visok znesek je povezan predvsem z visokim stroškom oskrbnine v vrtcu in razmeroma visokimi bivanjskimi stroški.

12. Glede na zgoraj pojasnjeno pritožba ni utemeljena, niti niso podani razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Toženec s pritožbo ni uspel, zato do pritožbenih stroškov ni upravičen. Tožnica z odgovorom na pritožbo ni bistveno pripomogla k odločitvi o pritožbi, zato stroške odgovora nosi sama (155. člen ZPP v zvezi s 165. členom istega zakona).

-------------------------------
¹ Pravilno bi se datum moral glasiti 16. 8. 2014.
² Sodišče bi moralo prisoditi preživnino od leta 2016 dalje.

Datum zadnje spremembe:

29.11.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba IV Cp 1457/2017
• VSL sodba IV Cp 642/2012
• VSL sodba IV Cp 1838/2010