VSL Sodba in sklep II Cp 848/2017

Jedro

Za razliko od spremembe tožbe, ki jo lahko tožeča stranka poda do konca glavne obravnave, pa lahko pravdne stranke trditve in dokazne predloge načeloma podajo najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo. Na poznejših narokih za glavno obravnavo pa je bila v času predmetnega sojenja na prvi stopnji možnost navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov podana zgolj ob pogoju, da jih pravdne stranke brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku.

Lastninska pravica s strani pravnih prednikov je bila pridobljena s priposestvovanjem, torej izvirno. To pomeni, da sodelovanje (volja) prejšnjega lastnika (in še manj njegovega pravnega naslednika) za takšno pridobitev lastninske pravice ni (bila) potrebna (oziroma ni (bila) pogoj), hkrati pa tudi, da je v takih primerih vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo zgolj ugotovitvene narave.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba ter sklep sodišča prve stopnje potrdita.

II. Tožnici sami nosita svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sodbo in sklepom z dne 14. 12. 2016 odločilo:

- da sta tožnici solastnici nepremičnine ID znak 000, parcele št. 7/181 k.o. X v izmeri 64 m2, kot izhaja iz elaborata za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, ki ga je v istem postopku izdelal izvedenec geodetske stroke B. B., in sicer A. A. do 1/3 in C. C. do 2/3 (I. točka izreka),

- da je elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, ki ga je v okviru istega postopka izdelal izvedenec geodetske stroke B. B., sestavni del sodbe (II. točka izreka),

- odločilo, da je dolžan toženec tožnicama povrniti njune pravdne stroške v višini 1.219,56 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od petnajstega dne od vročitve sodbe dalje do plačila (III. točka izreka).

2. Zoper odločbo se je pritožil toženec. Navaja, da naj bi tožnici v tožbi navajali neresnično dobroverno posest na parceli št. 7/40. Sam je vseskozi vedel za mejo, urejeno po GURS-u. Sodnica naj bi tožnicam dala še dodatnih več kot 34 m2 in še pol potoka, za kar nista niti tožili. To naj bi storila, ker je A. A. dne 4. 4. 2016, št. dopisa 0618-50070/2015-6, dala na zapisnik lažno izjavo inšpektorici D. D., da je imela poplave in gospodarsko škodo. Čeprav je tožnica poslala ta lažen zapisnik prepozno, in sicer po dveh letih, je sodnica priznala in ji dodelila več zemljišča in pol potoka. Ko je sam dal v dokaz, da ni tako in postopek še teče na inšpekciji, je sodnica rekla, da je prepozno. Za tožnici pa ni bilo nič prepozno. Tožnici naj bi zahtevali lažne stroške, ki ni bilo poplav, od njega, z dne 5. 11. 2014, v znesku 297,98 EUR za plačilo. Tožnici nista bili v dobri veri. Priče na pogodbi iz leta 1964, ki so podpisane, so pokojne. Priče, ki so pričale na obravnavi dne 3. 12. 2015, in sicer E. E., F. F. in G. G., niso podpisane na pogodbi iz leta 1964 in so vse lažno pričale. Opozarja, da ne more biti žrtev malomarnosti J. J., ki svoje pravice, ki jo je pridobil, ni vknjižil in tudi K. J. ne, prav tako slednja nista bila dobroverna. Zato tožnice niso priposestvovale, po prednikih J. J. in K. J., ker sta prišla vprašat, če lahko razširijo in tlakujejo pot. Sprašuje, zakaj bi moral povrniti pravdne stroške oziroma stroške sodnega izvedenca Burgerja, saj spora ni povzročil. Tožnici sta dedinji po pokojni K. J. in ne po J. J., kot piše sodišče. Iz pogodbe iz leta 1964 ni razvidna označba zemljišč. Sam pogodbe ni podpisal, o priznanju in priposestvovanju ter o podaritvi nepremičnine J. J. se ni strinjal. Tožnici nepremičnine nista uporabljali pošteno in v dobri veri, ampak sta to storili skrivaj in po aprilu 2013 s silo in zvijačo. Kako je mogla C. C. izvrševati posest, če skozi živi na naslovu ... Sodnica ni upoštevala, kar je povedal. Vse je obrnila v prid tožnic, tudi 92 strani zaslišanja. Zvočni prepis zapisnika 3. 12. 2015 je poslala šele po petih mesecih, zaradi česar je sam že veliko pozabil. Pojasnjuje, čemu je bil namenjen obisk dne 24. 11. 2009 pri tožnici A. A. Sam je bil vseskozi v dobri veri, priposestvoval ter bil zemljiško vknjižen, saj je pogodbo iz leta 1983 podpisal kot lastnik in posestnik. V nadaljevanju pojasnjuje, kaj izhaja iz fotografij in ogledov, oziroma kako naj bi ravnali tožnici. Pogodb, ki so podpisane in priče niso žive, je lahko več, zaradi česar niso veljavne. V darilni pogodbi z dne 19. 9. 1964 leta 1964 ne piše, da S. E. daje v brezplačno koriščenje. Parcela 7/40 ni bila nikoli pašnik, ampak travnik. Na spornem zemljišču teče potok, ki ga J. J. ni nič vzdrževal na toženčevem delu, saj je bil skozi enak. J. J. ni posesti uporabljal v dobri veri, saj je vedel, da posest uporablja toženec. Omenja, kaj naj bi C. C. izjavila na zaslišanju dne 3. 11. 2015. J. J. in K. J. sta na silo in zvijačo, da se bo odmerila pot z geodetom in na skrivaj odstranila mejnike, na urejeni lastniški meji in razširila pot, in zaradi sile to ni bilo dobroverno. Sprašuje, se zakaj se J. J. ni vknjižil, če je pridobil pravico priposestvovanja. Sodnica je tožnicam dovolila spremembo tožbe na zadnji obravnavi 14. 12. 2016. Njemu pa ni dovolila in sprejela dokazov o nasilju in ostalih dokazov, ki jih v pritožbi omenja. Sodnica je bila strogo pristranska, razsodila in tako je tudi zasliševala priče, da jih je zavedla, da je bila sodba in sklep v prid tožnic. Če bo odločba postala pravnomočna, naj bi jim tožnici odvzeli zazidljivost. Poudarja, da ima že pet let na parceli 7/40 plombo za celotno parcelo. Poudarja, da ne nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti, ampak samo delno. Z dopisom z dne 5. 5. 2017 (ki ga je to sodišče prejelo 8. 5. 2017) je poslal še listine (fotografije), iz katerih naj bi izhajalo, da na parceli št. 7/40 ni bilo poplav in izrednih razmer.

3. Tožnici sta v odgovoru predlagali zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeni trditvi, da naj bi dala sodnica tožnicama, ne da bi to omenjeni (tožbeno) zahtevali, dodatnih več kot 34 m2 in še pol potoka, ni moč slediti. Kot je to v okviru 38. - 40. točke obrazložitve izpodbijane odločbe pojasnilo že sodišče prve stopnje, sta tožnici po prejemu elaborata parcelacije, ki ga je v postopku izdelal izvedenec geodetske stroke B. B., tožbo (z ozirom na izvedenčeve ugotovitve) spremenili.¹ To spremembo pa je sodišče prve stopnje² dopustilo. Predhodno omenjeno pa z drugimi besedami pomeni, da je sodišče prve stopnje odločilo v okvirih in ne preko tožbenega zahtevka. Obstoječemu tožbenemu zahtevku pa je ugodilo iz razloga, ker je utemeljen,³ kar je tudi obširno in natančno pojasnilo.⁴ Za razliko od spremembe tožbe, ki jo lahko tožeča stranka poda do konca glavne obravnave (glej 184. člen ZPP⁵), pa lahko pravdne stranke trditve in dokazne predloge načeloma podajo najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo. Na poznejših narokih za glavno obravnavo pa je bila v času predmetnega sojenja na prvi stopnji možnost navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov podana zgolj ob pogoju,⁶ da jih pravdne stranke brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku.⁷ Z ozirom na to je sodišče prve stopnje tudi pojasnilo (glej 42. točko obrazložitve izpodbijane odločbe), zakaj določenih toženčevih trditev in (posledično) v zvezi z njimi podanih dokaznih predlogov ni bilo moč upoštevati. Ker je torej ravnala v skladu z zakonom, pritožbenemu navajanju o sodničini pristranosti,⁸ ni moč slediti.

6. Pritožbeno zatrjevanje, da tožnici nista bili v dobri veri, je prav tako presplošno in neizkazano,⁹ z ozirom na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo (glej 28. in 29. točko obrazložitve izpodbijane odločbe), da je lastninsko pravico na zemljišču priposestvoval že njun pravni prednik,¹⁰ pa tudi sicer za presojo pravilnosti (zakonitosti) izpodbijane sodbe neodločilno.¹¹ Na drugi strani je za presojo veljavnosti in vsebine v letu 1964 sklenjene pogodbe neodločilno, da naj bi bile priče, ki so jo podpisale, pokojne,¹² kot tudi, da priče, ki so izpovedale na naroku dne 3. 12. 2015 (in sicer E. E., F. F. in G. G) na pogodbi niso podpisane.

7. Tudi pritožnikovo navajanje, da naj bi priče lažno izpovedale¹³ in da pravni predniki tožnic¹⁴ niso bili dobroverni, je presplošno in neizkazano. Podobna ugotovitev velja za njegovo pojasnjevanje, da tožnici nepremičnine nista uporabljali¹⁵ pošteno in v dobri veri, ampak da sta to storili skrivaj in po aprilu 2013 s silo in zvijačo. Nebistven je nadalje pritožbeni očitek, da iz predhodno omenjene pogodbe označba zemljišč ni razvidna. Podarjeno zemljišče je namreč v omenjeni listini (glej prilogo A4) ustrezno opisano (opredeljeno).¹⁶ Zakaj naj bi bil toženec žrtev malomarnosti J. J.,¹⁷ ki svoje pridobljene pravice, ni vknjižil, ni (po)jasn(jen)o.

8. V konkretnem primeru sta tožnici zatrjevali (in te svoje trditve tudi dokazali), da je bila lastninska pravica s strani njunih pravnih prednikov pridobljena s priposestvovanjem, torej izvirno. To (z drugimi besedami) pomeni, da sodelovanje (volja) prejšnjega lastnika (in še manj njegovega pravnega naslednika) za takšno pridobitev lastninske pravice ni (bila) potrebna (oziroma ni (bila) pogoj),¹⁸ hkrati pa tudi, da je v takih primerih vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo zgolj ugotovitvene narave.¹⁹

9. Pritožbeni očitek, da sodnica ni upoštevala, kar je povedal, oziroma da naj bi vse obrnila v prid tožnic (in sicer tudi 92 strani zaslišanja), ni dovolj konkretiziran (in je zato neupošteven). Okoliščina, da naj bi zvočni prepis zapisnika z dne 3. 12. 2015 poslala šele po petih mesecih, je za presojo pravilnosti (zakonitosti) izpodbijane odločitve nebistvena²⁰ (samo pritožbeno poudarjanje, da naj bi zato veliko pozabil, pa ne dovolj pojasnjeno).²¹ Pritožnikovo navajanje, da je bil vseskozi v dobri veri in da je priposestvoval, pa je ne le presplošno, ampak obenem (nedopustno) novo (prvi odstavek 337. člena ZPP).²² Zakaj o obstoju njegove dobre vere tudi sicer ni moč govoriti, je sodišče prve stopnje pojasnilo (predvsem) v 33. in 34. točki obrazložitve izpodbijane odločbe. Na drugi strani je pritožbeno oporekanje dobrovernosti J. J. in K. J. z navajanjem, češ da naj bi na silo in z zvijačo, da se bo odmerila pot z geodetom, na skrivaj odstranila mejnike na urejeni lastniški meji oziroma razširila pot, neizkazano.

10. Kakšen vpliv bo imela na zazidljivost toženčevega zemljišča pravnomočnost izpodbijane odločbe, je za presojo njene pravilnosti (zakonitosti) nebistveno. Enaka ugotovitev pa velja tudi za pritožnikovo poudarjanje, da tožbenemu zahtevku ne nasprotuje v celoti, ampak samo delno.

11. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni (upoštevni) in ker to sodišče ob preizkusu izpodbijane odločbe tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in odločbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen in druga točka 365. člena ZPP). Tožnici sami nosita stroške nastale z vložitvijo odgovora na pritožbo, saj v njem podane navedbe niso v ničemer prispevale k odločitvi o pritožbi nasprotne stranke (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Glej njuno pripravljalno vlogo z dne 17. 10. 2016.
² Prvi odstavek 185. člena ZPP.
³ Ker sta tožnici s svojim tožbenim zahtevkom zoper toženca v celoti uspeli, jima je (kot je to v 46. točki izpodbijane odločbe pojasnilo že sodišče prve stopnje) dolžan slednji povrniti potrebne pravdne stroške (med katere sodi tudi plačani predujem za stroške izvedenca geodetske stroke B. B.).
⁴ Pritožbeno navajanje, da naj bi sodišče prve stopnje povečanje zemljišča in pol potoka prisodilo, ker naj bi prvo tožnica dne 4. 4. 2016 dala na zapisnik lažno izjavo inšpektorici D. D., da je imela poplave in gospodarsko škodo (listino, na katero se sklicuje, je toženec priložil šele obravnavani pritožbi, kar pomeni, da ta predstavlja nedopustno pritožbeno novoto), je ne le neustrezno pojasnjeno (konkretizirano), ampak tudi sicer (očitno) neutemeljeno. Enaka ugotovitev (o tem da so bile podane prepozno) pa velja za listine (fotografije), ki jih je toženec priložil dopisu z dne 5. 5. 2017 (ki ga je to sodišče prejelo 8. 5. 2017), poslanem po poteku pritožbenega roka.
⁵ Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.
⁶ Da bi bilo v njegovem primeru temu tako, toženec v pritožbi niti ne navaja.
⁷ Glej četrti odstavek 286. člena Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 45/2008.
⁸ Zatrjevanje, da naj bi slednja priče zasliševala tako, da jih je zavedla, da je bila izdana odločba v prid tožnic, pa je tudi sicer premalo konkretno (oziroma z ničemer izkazano).
⁹ Enako velja za navajanje, da naj bi tožnici nasilno in z zvijačo prekopale toženčev del parcele 15 x 14 m.
¹⁰ Pritožnikovo zatrjevanje, da J. J. posesti ni izvajal v dobri veri, ker naj bi vedel, da posest izvaja tudi toženec, je prav tako presplošno in neizkazano.
¹¹ Iz tega razloga je brezpredmetno tudi pritožbeno izpostavljanje, kaj naj bi drugo tožnica v zvezi pogodbo izpovedala ob zaslišanju na naroku dne 3. 12. 2015. Ob omenjenem zaslišanju tudi sicer ni dejala, da ni vedela za obstoj pogodb, s katerimi so bila zemljišča zamenjana. Dejala je, da je vedela, da obstajajo, ne pa tudi, kam naj bi jih sestra spravila, ter da jih je videla potem, ko jih je A. A. našla (glej 20. stran prepisa zvočnega posnetka zapisnika o glavni obravnavi z dne 3. 12. 2015).
¹² Okoliščina, ali je priča, ki je podpisala pogodbo, še živa (ali ne), ni z vprašanjem veljavnosti le-te v nobeni pravno relevantni zvezi.
¹³ Za presojo njihove verodostojnosti (prepričljivosti) dejstvo, da v času sklenitve pogodbe še niso bile polnoletne (oziroma ali so živele na ... (ali ne)), ni bistveno.
¹⁴ Da sta tožnici dedinji po K. J. (kot to poudarja pritožba, a ne pojasni, zakaj naj bi bilo to za presojo pravilnosti odločitve relevantno), v 29. in 35 točki obrazložitve izpodbijane odločbe (jasno) omenja tudi sodišče prve stopnje.
¹⁵ Okoliščina, da naj bi drugo tožnica sicer živela na drugem naslovu, se z okoliščino uporabe predmetne nepremičnine ne izključuje. Glede na to, da naj bi lastninsko pravico, kot ugotavlja sodišče prve stopnje (pritožba pa te ugotovitve ne uspe izpodbiti), priposestvoval že njun pravni prednik, pa je pritožbeno izpostavljanje omenjene okoliščine tudi sicer nebistveno.
¹⁶ Prav tako darovalkina volja to zemljišče J. J. izročiti v brezplačno koriščenje (oziroma v trajno last in koriščenje).
¹⁷ Navajanje, da slednji ni nič vzdrževal (po spornem zemljišču tekočega) potoka na toženčevem delu, pa neizkazano.
¹⁸ Zaradi česar je pritožnikovo navajanje, da sam pogodbe ni podpisal oziroma da se s priznanjem, priposestvovanjem ter podaritvijo nepremičnine J. J. ni strinjal, za presojo pravilnosti izpodbijane odločitve nebistveno.
¹⁹ Vknjižba torej ni pogoj za pridobitev lastninske pravice.
²⁰ Enako velja za pojasnjevanje, čemu je bil namenjen obisk pri prvo tožnici dne 24. 11. 2009.
²¹ Zakaj naj bi bila (za odločitev v predmetni zadevi) pomembna (v pritožbi izpostavljena) okoliščina, da parcela št. 7/40 ni bila nikoli pašnik, ampak travnik, toženec prav tako ne pojasni.
²² V postopku na prvi stopnji je zatrjeval, da je lastninsko pravico pridobil na podlagi darilne pogodbe z dne 26. 9. 1983 (glej njegovo vlogo, ki je bila vložena dne 23. 10. 2014).

Datum zadnje spremembe:

29.11.2017

Podobni dokumenti:

• VDSS sklep Pdp 287/2011
• VSL sklep I Cp 1529/2012
• Sodba II Ips 220/97