VSL Sklep I Cp 2261/2017

Jedro

Podani so pogoji za zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve. Pridržanka trpi za hudo duševno motnjo - bipolarno motnjo razpoloženja s psihotičnimi simptomi. Obstaja nevarnost ogrožanja svojega življenja ali življenja drugih oz. nevarnost hujšega ogrožanja zdravja sebe ali drugih.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se J. J., rojena 000, zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike Begunje najdlje do 22. 10. 2017.

2. Pritožbo zoper ta sklep je vložila odvetniška družba, ki J. J. zastopa, in sicer zaradi napačne uporabe materialnega prava, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter kršitve določb postopka. Predlaga, da se sklep razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje. Navaja, da je zmotno ugotovljen pogoj iz. 1. alineje 1. odst. 39. čl. ZDZdr, češ da pritožnica ogroža svoje življenje oz. življenje drugih. Dejstva, da je eno pacientko vlekla za uho, drugo udarila po rami in medicinskega tehnika brcnila v trebuh, naj bi sodišče napačno ugotovilo. Zanikala je, da bi grozila svojemu partnerju. O vlečenju za uho in o udarcu po rami zdravnica D. D. ni izpovedala na podlagi lastne zaznave, oboje pa tudi ne more biti podlaga za zaključek, da je nevarna sebi in drugim. Tudi ne more biti njeno obnašanje po zadržanju razlog zanj, saj mora ta obstajati že prej. Do nenamerne brce je namreč prišlo šele ob neupravičenem poskusu privezovanja, ko se je upirala.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v celoti ugotovilo vse relevantne okoliščine ter pravilno presodilo, da so pri J. J. podani vsi zakonsko zahtevani pogoji po določbi 1. odst. 39. čl. Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr), da se za določen čas prisilno zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom. Ti so iz zakona natančno prepisani že v izpodbijanem sklepu (3. točka na strani 2), česar pritožbeno sodišče ne bo ponavljalo, saj golo ponavljanje nima nobenega pomena. Izpolnjenost teh pogojev je upravičen razlog, da se posamezniku omejijo njegove ustavno zajamčene pravice (19. čl. Ustave RS; varstvo osebne svobode).

5. Ni dvoma, da ga. J. J. trpi za hudo duševno motnjo - bipolarno motnjo razpoloženja s psihotičnimi simptomi, kot to izhaja iz mnenja sodnega izvedenca psihiatrične stroke prof. dr. T. T., ki je oprto tudi na predhodno zdravstveno dokumentacijo. Tega pritožba niti ne izpodbija.

6. Pritožbeno sodišče sprejema ugotovitve in oceno prvostopenjskega sodišča, da je zaradi svoje duševne motnje ga. J. J. nevarna sebi in okolici. Res je, kar pravi pritožba, da mora biti nevarnost ogrožanja svojega življenja ali življenja drugih oz. nevarnost hujšega ogrožanja zdravja sebe ali drugih kot pogoj 1. alineje 1. odst. 39. čl. ZDZdr podana pred sprejemom osebe na zdravljenje. Drži, kar pravi pritožba, da je v konkretnem primeru ta nevarnost izkazana na podlagi anamnestičnih podatkov, saj je na pomoč poklical partner ga. J. J. in navedel, da mu je grozila, da ga bo ubila in ker je bila samomorilna. Res je, da je ga. J. J. vse to zanikala, vendar je s svojim nasilni obnašanjem po sprejemu zbudila resen dvom v verodostojnost tega zanikanja. Res je tudi, da vsa opisana nasilna ravnanja po sprejemu (neko pacientko je vlekla za uho, drugo pa udarila po rami¹) sama po sebi niso usodno ogrožujoča (odvisno sicer od njihove intenzivnosti), vendar pa prepričljivo kažejo na agresivne vzgibe ga. J. J. Ob podani oceni izvedenca, da ta zaradi svoje diagnoze svojega ravnanja nima pod nadzorom in da je njena presoja realnosti hudo motena, je po presoji pritožbenega sodišča ocena sodišča prve stopnje o izpolnjenosti pogoja 1. alineje 1. odst. 39. čl. ZDZdr pravilna.

7. Ker je do svojega stanja ga. J. J. popolnoma nekritična, česar pritožba tudi ne izpodbija, je po mnenju izvedenca nujna hospitalizacija zaradi zdravljenja v trajanju enega meseca; na podlagi preteklih izkušen je namreč za zadovoljivo izboljšanje stanja potrebovala več tednov in ambulantno zdravljene ne pride v poštev. Prvostopenjsko sodišče je tudi tej izvedenčevi oceni utemeljeno sledilo, saj je strokovna, jasna, prepričljiva in nepristranska.

8. Po obrazloženem se pokaže, da pritožba odvetnika ni utemeljena in jo je treba zavrniti ter potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP, v zvezi s 37. čl. ZNP), saj tudi uradni preizkus sklepa ni pokazal nobenih kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti.

-------------------------------
¹ V dokazno oceno, da je to res, pritožbeno sodišče ne dvomi in tudi pritožba ne pove, zakaj naj bi ta ne bila prepričljiva s tem, ko je oprta na izpovedbo zdravnice D. D.

Datum zadnje spremembe:

28.11.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep II Cp 2838/2017
• VSL Sklep I Cp 533/2020
• VSL Sklep II Cp 1575/2017