VSL Sodba II Cp 1206/2017

Jedro

Tožnica je zadostila zahtevi po sklepčnosti tožbe. Pojasnila je, kaj predstavljajo vtoževani zneski po posameznih računih, pojasnila je način njihovega izračuna in vsebinsko opredelila postavke, ki so pri izračunu upoštevane. Pojasnila je tudi podlago za takšen izračun. Konkretne vrednosti upoštevanih postavk so jasno razvidne iz priloženih računov. Te navedbe so tožencu nudile možnost, da konkretno navede razloge za napačnost izračunov.

Plačilo obresti od neplačanih obresti je mogoče zahtevati samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni:

- v četrti alineji I. točke izreka tako, da se datum 26. 8. 2016 nadomesti z datumom 1. 9. 2016, v peti alineji I. točke izreka tako, da se datum 19. 3. 2016 nadomesti z datumom 1. 9. 2016, in v šesti alineji I. točke izreka tako, da se datum 18. 11. 2015 nadomesti z datumom 1. 9. 2016,

- v II. točki izreka tako, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 87026/2016 z dne 5. 9. 2016, v 1. točki izreka razveljavi še za zakonske zamudne obresti od zneska 1,08 EUR od 26. 8. 2016 do 31. 8. 2016, od zneska 1,47 EUR od 19. 3. 2016 do 31. 8. 2016 in od zneska 1,46 EUR od 18. 11. 2015 do 31. 8. 2016, ter se v tem obsegu tožbeni zahtevek zavrne.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 87026/2016 z dne 5. 9. 2016 ostane v veljavi v 1. točki izreka za znesek 936,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 87,08 EUR od 26. 4. 2016 dalje do plačila, od zneska 244,00 EUR od 26. 3. 2016 dalje do plačila, od zneska 601,26 EUR od 19. 11. 2015 dalje do plačila, od zneska 1,08 EUR od 26. 8. 2016 dalje do plačila, od zneska 1,47 EUR od 19. 3. 2016 dalje do plačila in od zneska 1,46 EUR od 18. 11. 2015 dalje do plačila (I. točka izreka), razveljavi pa se v 1. točki izreka za znesek 5,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in se v tem obsegu tožbeni zahtevek zavrne (II. točka izreka). Predmetni sklep o izvršbi je ohranilo v veljavi tudi v 3. točki izreka za znesek 74,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 9. 2016 dalje do plačila (III. točka izreka). Odločilo je še, da je toženec dolžan povrniti tožnici nadaljnje pravdne stroške (IV. točka izreka).

2. Zoper I., III. in IV. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje se pritožuje toženec zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Ker sodba nima zadostnih razlogov o utemeljenosti tožbenega zahtevka po višini oziroma o dokazanosti zneskov po posameznih računih, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Sodišče ni navedlo konkretnih podatkov (dejansko porabljene električne energije, že zaračunane električne energije, cene kilovatne ure), ki so potrebni za ta obračun, in ni opravilo konkretnega matematičnega izračuna. Pavšalna obrazložitev načina obračuna (da gre za razliko med dejansko porabljeno električno energijo in že zaračunanimi zneski) ne zadostuje. Sodišče prve stopnje tudi ni pojasnilo materialnega prava, ki je relevantno za odločitev o utemeljenosti računov po višini. Ker je sam ugovarjal, da so računi po višini izmišljeni, je na tožnico prešlo dokazno breme, da s konkretnimi podatki dokaže višino terjatve. Ker jih ni navedla, višine zneskov po računih ni mogoče preizkusiti. Sodišče se ni opredelilo do ugovora, da so računi izmišljeni in da ne izražajo nobene dokazane razlike med že plačano in porabljeno energijo. Prav tako se ni opredelilo do ugovora, da je upravičen do popustov.

3. Tožnica ni odgovorila na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V obravnavani zadevi gre za spor majhne vrednosti, v katerem je mogoče izpodbijati sodbo le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Sodbe v sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP.

6. Sodba sodišča prve stopnje ni obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Njen preizkus je mogoč, saj vsebuje zadostne razloge o vseh pravno- odločilnih dejstvih, vključno z dejstvi, pomembnimi za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka po višini. V obrazložitvi sodbe sodišče prve stopnje ni navedlo in preizkusilo pravilnosti posameznih postavk (dejansko porabljena električna energija, že zaračunana električna energija, cena kilovatne ure), ki so bile uporabljene za izračun dolgovanih zneskov za dobavljeno električno energijo, in ni preizkusilo matematične pravilnosti teh izračunov, ker je - glede na to, da višine vtoževanih računov ni konkretizirano prerekal - štelo, da toženec priznava njihovo pravilnost (drugi odstavek 214. člena ZPP).

7. Tožnica je zadostila zahtevi po sklepčnosti tožbe. Pojasnila je, kaj predstavljajo vtoževani zneski po posameznih računih, pojasnila je način njihovega izračuna in vsebinsko opredelila postavke, ki so pri izračunu upoštevane. Pojasnila je tudi podlago za takšen izračun. Konkretne vrednosti upoštevanih postavk so jasno razvidne iz priloženih računov. Te navedbe so tožencu nudile možnost, da konkretno navede razloge za napačnost izračunov (npr. matematično napačen izračun, uporaba napačnih postavk). Da bi to navedel, v pritožbi ne uveljavlja.

8. Niti o pravilnosti dokaznih zaključkov sodbe niti o morebitni napačni uporabi 214. člena ZPP se pritožbeno sodišče v sporih majhne vrednosti ne more izreči, ker gre za nedovoljen pritožbeni razlog.

9. Toženčev ugovor, da tožnica pri obračunih ni upoštevala, da je bil upravičen do popustov, ni bil ustrezno konkretiziran. Toženec namreč ni pojasnil ne podlage zatrjevanega upravičenja do popustov ne njegovega konkretnega zneska. Ker tako pavšalne navedbe sodišče ni bilo dolžno obravnavati, ni podana smiselno očitana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

10. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče vezano, izhaja, (1) da sta bila tožnica in toženec v pogodbenem razmerju na podlagi Pogodbe o dobavi električne energije z dne 27. 3. 2012 (v nadaljevanju Pogodba), katere sestavni del so bili tudi Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije, Splošni pogodbeni pogoji družbe P. d.d., za dobavo električne energije gospodinjskim odjemalcem in malim poslovnim odjemalcem ter C. d.d., za električno energijo in dodatne storitve za gospodinjske in za male poslovne odjemalce, (2) da je toženec odpovedal Pogodbo 5. 4. 2016, (3) da je tožnica utemeljeno izstavila tožencu več računov v skupnem znesku 936,35 EUR, pri čemer ti zajemajo toženčeve obveznosti iz naslova dobavljene električne energije in iz naslova zamudnih obresti, in (4) da toženec ob zapadlosti teh računov ni poravnal.

11. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku v višini 936,35 EUR. Pravilno je tožnici priznalo tudi zakonske zamudne obresti od posameznih zneskov, ki jih toženec dolguje iz naslova dobavljene električne energije. Materialnopravno napačno pa ji je priznalo zakonske zamudne obresti od zneskov, ki predstavljajo obračunane zamudne obresti (zaradi zamude pri plačilu računov), tudi za obdobje pred vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine.¹ Takšna odločitev ni v skladu s 381. členom Obligacijskega zakonika (OZ), po katerem je mogoče zahtevati plačilo obresti od neplačanih obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Ker je tožnica vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine šele 1. 9. 2016, ima pravico, da od obračunanih zamudnih obresti zahteva zakonske zamudne obresti šele od 1. 9. 2016 dalje. Na pravilno uporabo materialnega prava pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

12. Ker obrazložena sprememba izpodbijane sodbe ni vplivala na uspeh strank v pravdi, ki se ugotavlja glede na uspeh z glavno terjatvijo, ni bilo podlage za spremembo stroškovne odločitve iz III. in IV. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje.

13. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo v I. in II. točki izreka tako, kot izhaja iz izreka te sodbe (358. člen ZPP). V preostalem delu je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter v nespremenjenem in izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

-------------------------------
¹ Od zneska v višini 1,08 EUR od 26. 8. 2016 dalje, od zneska 1,47 EUR od 19. 3. 2016 dalje in od zneska 1,46 EUR od 18. 11. 2015 dalje.

Datum zadnje spremembe:

28.11.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba II Cp 1115/2019
• VSL Sodba in sklep II Cpg 765/2018
• VSL sodba II Cpg 205/2014