<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sodba I Cpg 910/2016

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2017:I.CPG.910.2016
Evidenčna številka:VSL00003655
Datum odločbe:07.09.2017
Senat, sodnik posameznik:dr. Marko Brus (preds.), Tadeja Zima Jenull (poroč.), Ladislava Polončič
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
Institut:izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - pripombe stranke - opredelitev do pripomb na izvedensko mnenje - obrazložitev izvedenskega mnenja - vrednost vozila - stroški postopka - povrnitev pravdnih stroškov - načelo uspeha v pravdi - pobotanje pravdnih stroškov

Jedro

Odločitev o potrebi po dopolnitvi izvedenskega mnenja je odvisna od pripomb stranke. Kršitev pravil pravdnega postopka zaradi zavrnitve predlagane dopolnitve izvedenskega mnenja ni podana, če stranka ni navedla pripomb, glede katerih bi bila dopolnitev mnenja potrebna oziroma so bile te pripombe pavšalne, neobrazložene oziroma niso povzročile dvoma v pravilnost in popolnost mnenja.

Sodišče se mora do pripomb na izvedensko mnenje opredeliti in navesti, zakaj pripombe niso utemeljene oziroma zakaj dodatna pojasnila in odgovori na vprašanja, ki jih zahteva stranka, niso potrebni. Obrazložitev izvedenskega mnenja mora biti zato jasna, razumljiva in celovita, torej takšna, da omogoča preizkus in kritično presojo.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišče prve stopnje v izpodbijani 3. točki izreka delno spremeni tako, da mora tožena stranka v roku 15 dni od vročitve te sodbe tožeči stranki povrniti 498,14 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu 3. točke izreka ter v 1. točki izreka potrdi.

III. Vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo:

- tožena stranka mora tožeči stranki plačati 1.673,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 2. 2015 do plačila, v 15 dneh (1. točka izreka);

- zavrne se tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji mora tožena stranka plačati 3.127,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 2. 2015 do plačila (2. točka izreka);

- tožena stranka mora tožeči stranki povrniti 1.245,36 EUR pravdnih stroškov, v roku 15 dni in v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila (3. točka izreka).

2. Proti 1. in 3. točki izreka te sodbe se je pravočasno pritožila tožena stranka zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Podredno pa je predlagala, da pritožbeno sodišče spremeni odločitev o stroških postopka. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in priglasila stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Tožeča stranka je kot lastnik v prometni nesreči poškodovanega motornega vozila od tožene stranke kot zavarovalnice zahtevala plačilo razlike odškodnine. Med pravdnima strankama ni sporno, da je bil tožeči stranki že plačan znesek 4.800,00 EUR, sporna pa je višina celotne odškodnine. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenskega mnenja tožbenemu zahtevku v višini 1.673,00 EUR s pripadki ugodilo. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo.

6. Pritožnik uveljavlja relativno bistveno kršitev določb postopka, ker sodišče prve stopnje ni dopustilo predlagane dopolnitve izvedenskega mnenja. Vztraja, da iz mnenja ni razviden niti datum cenitve, niti kriteriji za izvedenčevo oceno korekcije zaradi višjega števila kilometrov, zaradi česar tožena stranka ni imela možnosti preizkusiti pravilnosti izvedenčevega izračuna.

7. Odločitev o potrebi po dopolnitvi izvedenskega mnenja je odvisna od pripomb stranke. Kršitev pravil pravdnega postopka zaradi zavrnitve predlagane dopolnitve izvedenskega mnenja ni podana, če stranka ni navedla pripomb, glede katerih bi bila dopolnitev mnenja potrebna oziroma so bile te pripombe pavšalne, neobrazložene oziroma niso povzročile dvoma v pravilnost in popolnost mnenja. Sodišče se mora do pripomb na izvedensko mnenje opredeliti in navesti, zakaj pripombe niso utemeljene oziroma zakaj dodatna pojasnila in odgovori na vprašanja, ki jih zahteva stranka, niso potrebni. Obrazložitev izvedenskega mnenja mora biti zato jasna, razumljiva in celovita, torej takšna, da omogoča preizkus in kritično presojo.

8. V konkretni zadevi je sodišče prve stopnje izvedensko mnenje preizkusilo glede tega, ali je popolno, brez nasprotij, logično ter ali so v njem navedene metode ter pravila znanosti in stroke, ki jih je izvedenec uporabil. Do pripomb tožene stranke se je v zadostni meri opredelilo. Na njen očitek v zvezi z odsotnostjo datuma v izvedenskem mnenju, na katerega je izvedenec ugotavljal izhodiščno vrednost motornega vozila, je odgovorilo, da ta datum vsebuje že sklep sodišča, v katerem je izvedencu naložilo, naj ugovori tržno vrednost motornega kolesa na dan škodnega dogodka, torej na dan 9. 3. 2014. Pritožbeno sodišče soglaša s prvostopenjskim stališčem, da ni razloga, da bi dvomilo, da je izvedenec za cenitev uporabil kakšen drug datum, kot tisti, ki je bil izrecno naveden v sklepu z dne 22. 1. 2016 (glej l. št. 31) in na podlagi katerega je izdelal mnenje, četudi je tožena stranka ugotovila nižjo novo nabavno vrednost motornega vozila (po drugi strani je tožeča stranka logično zatrjevala višjo). Glede pripombe o višini korekcijskega faktorja zaradi večjega števila prevoženih kilometrov pa je sodišče prve stopnje pojasnilo, da gre za strokovno oceno in metodologijo izvedenca, ki ji je kljub drugačnemu faktorju, ki ga je izpostavila tožena stranka, utemeljeno sledilo. Z golim nasprotovanjem in pavšalnim vztrajanjem pri višjem faktorju tožena stranka namreč v to izvedenčevo oceno ni vzbudila dvoma, saj je izvedenec metodologijo izračuna vrednosti motornega vozila dovolj natančno pojasnil.

9. Iz navedenega izhaja, da v obravnavanem primeru dopolnitev izvedenskega mnenja ni bila potrebna, saj pripombe tožene stranke niso povzročile dvoma njegovo v popolnost in pravilnost. Zato uveljavljana relativna bistvena kršitev določbe pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi z določbo 254. člena ZPP ni podana.

10. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da se prvostopenjske stroškovne odločitve ne da preizkusiti. V sodni praksi in pravni teoriji je bilo že zavzeto stališče, da je standard obrazloženosti stroškovne odločitve dosežen, če je odmera na pregleden način, ki omogoča pritožbeni preizkus, opravljena na stroškovniku, ki je sestavni del sodnega spisa. Skladno s tem stališčem je ravnalo sodišče prve stopnje tudi v obravnavani zadevi (glej l. št. 61).

11. Utemeljeno pa pritožnik opozarja, da sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določbe drugega odstavka 154. člena ZPP. Sodišče lahko skladno s to določbo glede na doseženi uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa naloži eni stranki, naj drugi stranki povrne sorazmeren del stroškov. Sodna praksa pri uporabi navedene določbe prvenstveno uporablja proporcionalni kriterij s pobotanjem. To pomeni, da sodišča praviloma upoštevajo procentualno ovrednoten delež uspeha vsake od strank in vsaki od njiju priznavajo pravico do povračila pravdnih stroškov v sorazmerju s tem deležem, nato pa po medsebojnem pobotanju naložijo plačilo pribitka stranki, katere stroški so manjši. Zato je sodišče prve stopnje pri stroškovni odmeri zmotno upoštevalo le višino tožbenega zahtevka, s katerim je tožeča stranka uspela. Nadalje pritožnik utemeljeno graja tudi ravnanje prvostopenjskega sodišča, s katerim je celotne stroške izvedenca naložilo v plačilo toženi stranki. Če stranka z višino tožbenega zahtevka uspe le delno, je dosledno in v skladu z metodo proporcionalnega kriterija le priznavanje stroškov izvedenca v sorazmerju z deležem uspeha.

12. Ob opisanem izhodišču je pritožbeno sodišče na novo odmerilo prvostopenjske pravdne stroške. Celotni stroški tožeče stranke znašajo 1.245,36 EUR (300 točk za sestavo tožbe, 300 točk za sestavo prve pripravljalne vloge, 225 točk za sestavo druge pripravljalne vloge, 300 točk za prihod na glavno obravnavo 8. 1. 2016, 150 točk za prihod na glavno obravnavo 3. 6. 2016, 2 % materialnih stroškov, 22 % DDV, sodna taksa v znesku 165,00 EUR ter izvedenina v višini 352,11 EUR). Tožena stranka pa nastanka edinih priglašenih stroškov ni izkazala (30,00 EUR za materialne stroške v odgovoru na tožbo). Ker uspeh tožeče stranke predstavlja približno 40 % celotnega zahtevka, ji torej pripada 498,14 EUR pravdnih stroškov. Te stroške ji je dolžna tožena stranki plačati v 15 dneh po prejemu te sodbe, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila (prvi odstavek 299. in prvi odstavek 378. člena OZ).

13. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče stroškovno odločitev sodišča prve stopnje v 3. točki izreka spremenilo tako, da je znesek stroškov, ki jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki, znižalo na 498,14 EUR (5. alineja 358. člena ZPP). V preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in na temelju 353. člena ZPP v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

14. Ker je tožena stranka s pritožbo delno uspela le glede stroškovne odločitve, obe stranki pa sta zahtevali povrnitev pritožbenih stroškov, je pritožbeno sodišče na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP ob upoštevanju vseh okoliščin primera odločilo, da vsaka stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 154, 154/2, 254
Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 378, 378/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
28.11.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEzMDM4