VSL Sodba in sklep I Cpg 25/2017

Jedro

Naročitelj garancije je dolžan garantu povrniti znesek, ki ga je garant plačal upravičencu na podlagi garancije. Povračilo celotnega zneska pa je upravičen zahtevati od naročitelja garancije ne glede na to, ali je bilo izplačilo upravičencu glede na temeljni posel utemeljeno ali ne.

Izrek

I. Pritožba tretje toženke zoper II. a in III. točko izreka sodbe z dne 30. 11. 2015 se zavrže.

II. Pritožbe prve, četrte in pete toženke zoper II. a in III. točko izreka sodbe z dne 30. 11. 2015 se zavrnejo in se prvostopenjska sodba v izpodbijanih delih potrdi.

III. Pritožba druge toženke zoper I. točko izreka in pritožba šeste toženke zoper II. točko izreka sklepa z dne 27. 12. 2016 se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

O pritožbah prve, tretje, četrte in pete toženke zoper sodbo z dne 30. 11. 2015

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo:

- v I. točki izreka razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 91981/2013-2 z dne 5. 6. 2013 v prvem in tretjem odstavku izreka;

- v II. a točki izreka razsodilo, da mora vseh šest tožencev v solidarni zavezi tožnici plačati 32.712,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, tekočimi od 22. 5. 2013 do plačila;

- v II. b točki izreka zavrnilo zahtevek, naj toženci tožnici solidarno plačajo tudi 13,14 EUR z enako tekočimi enakimi obrestmi;

- v III. točki izreka odločilo, da morajo toženci tožnici solidarno plačati 875,40 EUR za pravdne stroške, vsak v 15 dneh, odkar mu je vročena izpodbijana sodba, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka do plačila.

2. Proti tej sodbi so se pravočasno pritožile prva, tretja, četrta in peta toženka. Vsaka od teh toženk je vložila samostojno pritožbo, ki pa so po vsebini povsem enake. V vseh pritožbah je uvodoma navedeno, da pritožbo vlagajo "v vseh delih tožbe¹ - torej v celoti", vendar v nadaljevanju vsebinsko izpodbijajo le tisti del sodbe, s katerim posamezna toženka² ni uspela, za kar imajo tudi pravni interes. Pritožbeno sodišče je zato skladno s prvim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) štelo, da je vsaka od navedenih toženk prvostopenjsko sodbo izpodbijala v tistem delu, v katerem ni zmagala v sporu (v tistem delu II. a in III. točke izreka, ki se nanaša na posamezno toženko). Določnih pritožbenih razlogov pritožnice niso opredelile, iz vsebine pritožb pa izhaja, da uveljavljajo zmotno ugotovitev dejanskega stanja, zmotno uporabo materialnega prava in kršitev določb pravdnega postopka. Navedle so, da mora pritožbeno sodišče "sodbo v celoti zavrniti in naložiti tožnici, da ni upravičena do plačila 32.035,50 EUR" ter da odloči, da tožnica povrne vse stroške postopka, ki jih bodo toženke uveljavljale v nadaljevanju postopka.

3. Tožeča stranka je na te pritožbe odgovorila. Pritožbenemu sodišče je predlagala, da jih zavrne kot neutemeljene.

4. Pritožba tretje toženke ni dovoljena, pritožbe prve, četrte in pete toženke pa niso utemeljene.

O pritožbi tretje toženke

5. Iz podatkov AJPES izhaja, da je bila tretja toženka po izdaji sodbe sodišča prve stopnje dne 14. 7. 2017 izbrisna iz sodnega registra na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju stečajnega postopka Okrožnega sodišča v Ljubljani St ... z dne 22. 6. 2017. Ker so bila pred izbrisom tretje toženke opravljena že vsa procesna dejanja v pritožbenem postopku, to ni vplivalo na izdajo pritožbene odločbe.

6. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka (80. člen ZPP). Sposobnost biti stranka je sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v civilnem procesu in je ena temeljnih procesnih predpostavk, ki mora biti podana tudi v času pritožbenega postopka, in sicer od vložitve pritožbe do odločitve pritožbenega sodišča.

7. Subjekt, ki je izbrisan iz sodnega registra zaradi pravnomočnega zaključka stečajnega postopka, z dnem izbrisa preneha obstajati in s tem izgubi sposobnost biti stranka (prim. 76. člen ZPP). Ker nima pravnih naslednikov, je takšna pomanjkljivost neodpravljiva (peti odstavek 81. člena ZPP). Pritožba tretje toženke, ki nima več sposobnosti biti stranka, je tako postala nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP). Zato jo je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 352. člena ZPP zavrglo.³

O pritožbah prve, četrte in pete toženke

8. Tožnica je kot garant na podlagi drugega odstavka 1087. člena Zakona o obligacijskih razmerjih⁴ (v nadaljevanju ZOR) s tožbo uveljavljala regresni zahtevek do prve toženke kot naročnika garancije ter do druge, tretje, četrte, pete in šeste toženke kot njenih solidarnih dolžnic. Iz te določbe izhaja, da je naročnik garancije dolžan plačati garantu vsak znesek, ki ga je garant plačal na podlagi garancije, dane s klavzulo "brez ugovora", "na prvi poziv" ali z besedami, ki imajo enak pomen.

9. Iz neizpodbijanih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja:

- da sta tožnica in prva toženka sklenili zavarovalno pogodbo za kavcijska zavarovanja št. 5500019015 z dne 22. 12. 2010, katere sestavni del so bili Splošni pogoji za kavcijska zavarovanja PG-kav/01-6 in Posebni pogoji za zavarovanje dobre izvedbe prevzetih obveznosti izvajalca del ali storitev PG-kav-did/01-6 (priloge A1 do A4);

- da je na podlagi te pogodbe tožnica 29. 12. 2010 upravičencu S.⁵ izdala Garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti št. 2600010269 za znesek 52.127,40 EUR (priloga A5, v nadaljevanju Garancija) kot jamstvo za zahtevke S. proti prvi toženki iz njune Pogodbe o sofinanciranju realizacije celovečernega igranega filma z naslovom "V." z dne 24. 12. 2010 (v nadaljevanju Pogodba);

- da je prva toženka za kritje svojih pogodbenih obveznosti, na podlagi katere je bila izdana Garancija, tožnici dovolila izpolniti podpisan menični blanket, četrta toženka pa se je na njem podpisala kot avalist; druga toženka je za prvotoženkine obveznosti prav tako podpisala menico in jo tožnici dovolila izpolniti, šesta toženka pa se je nanjo podpisala kot avalist; smiselno enako sta storili tudi tretja toženka in peta toženka kot avalist;

- da je upravičenec S. z zahtevkom z dne 9. 10. 2012 terjal plačilo 52.127,40 EUR po navedeni Garanciji, svoji zahtevi pa je predložil vse predpisane listine (1. originalno pismo za vnovčenje garancije, 2. izjavo Uprave Republike Slovenije za javna plačila, da je zahtevek za unovčenje podpisala oseba, ki je pooblaščena za zastopanje in 3. original Garancije št. 2600010269), s čimer so bili izpolnjeni pogoji za unovčitev Garancije;

- da je tožnica 15. 11. 2012 upravičencu S. izplačala 52.127,40 EUR;

- da je 29. 1. 2013 na podlagi Garancije Banke ... tožnici za prvo toženko izplačala znesek 21.209,28 EUR;

- da je Okrožno sodišče v Ljubljani s sklepom Zg 222/2012 z dne 7. 11. 2012 zavrnilo predlog prve toženke za zavarovanje z začasno odredbo proti tožnici in S. (priloga A34).

10. Sodišče prve stopnje je presodilo, da predstavlja predmetna Garancija nebančno garancijo s pomenom iz 1087. člena ZOR, torej neodvisno garancijo.⁶ Pojasnilo je, da dejstvo, da tožnica (garant) ni banka, ni ovira za uporabo navedene določbe.⁷ Ugovore toženk, da je upravičenec S. zlorabil pravico do unovčitve garancije, je zavrnilo.⁸ Zato je tožbenemu zahtevku na podlagi drugega odstavka 1087. člena ZOR v pretežni meri ugodilo (II. a točka izreka izpodbijane sodbe), v manjšem obrestnem delu pa ga je zavrnilo (II. b točka izreka izpodbijane sodbe).

11. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z razlogi za izpodbijano odločitev, zato bo v nadaljevanju odgovorilo le na bistvene pritožbene očitke, ki so odločilnega pomena (prim. prvi odstavek 360. člena ZPP). Ker so prva, četrta in peta toženka vložile vsebinsko enake pritožbe, bo na pritožbene očitke vseh treh odgovorilo skupaj.

12. Bistvo obširnih pritožbenih navedb predstavlja vztrajanje pritožnic, da je bila unovčitev Garancije zaradi zlorabe upravičenca S. neupravičena. Trdijo, da je S. Pogodbo odpovedal zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti v količini in rokih, ki jih določa Pogodba; kot neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti pa je navedel nepredložitev pogodbe s scenaristom, ki je sestavni del Pogodbe, zato to ne more biti razlog za veljavno odpoved Pogodbe. Menijo, da bi morala tožnica zavzeti stališče, da gre za neutemeljeno zahtevo S. za unovčitev Garancije ter slednjemu posledično odreči plačilo. Izpostavljajo, da gre za očitno zlorabo pravice, ki jo tožnica in sodišče nista prepoznali.

13. Za garancijo "na prvi poziv" oziroma "brez ugovora", ki je predmet obravnavane zadeve,⁹ je značilno, da je neodvisna od temeljnega posla. Gre za samostojno in abstraktno zavezo garanta proti upravičencu iz garancije. Namen tega instituta je plačilo obveznosti brez zavlačevanja in poznejše reševanje morebitnih sporov oziroma ugovorov.¹⁰

14. Predmetna Garancija, ki jo je izdala tožnica, torej ni bila odvisna od Pogodbe. Tožnica se je kot garant brezpogojno in nepreklicno na prvi pisni poziv upravičenca (glej drugi odstavek Garancije) ter ne glede na ugovore iz temeljnega razmerja (glej tretji odstavek 10. člena Splošnih pogojev za kavcijska zavarovanja PG-kav/01-6 h Pogodbi) upravičencu S. zavezala plačati garantiran znesek, če izvajalec (prva toženka) svoje pogodbene obveznosti ne bo izpolnil v dogovorjeni kvaliteti, količini in rokih iz Pogodbe. Tožnica se je garantirani znesek zavezala plačati pod pogoji iz Garancije, ki so bili glede na neizpodbijane prvostopenjske ugotovitve izpolnjeni, ne pa zaradi kršitve temeljnega posla, to je Pogodbe.

15. V primeru neodvisne narave garancije ima torej upravičenec pravico do plačila tudi, če obveznost iz temeljnega posla, za zavarovanje katerega je garancija izdana, ni prekršena. Ker neodvisna garancija na tak način dopušča možnost zlorabe, teorija in sodna praksa¹¹ priznavata garantu pravico, da odkloni izplačilo po garanciji, če upravičenec postavi zahtevo za izplačilo očitno in nesporno neutemeljeno oziroma če zlorabi svoje pravice iz bančne (t. i. unfair calling). Odklonitev se utemeljuje s splošnimi pravili civilnega prava, natančneje s prepovedjo zlorabe pravic (7. člen OZ) in obveznostjo vestnega in poštenega ravnanja (5. člen OZ). Goljufiva zahteva za unovčitev mora biti jasna, očitna, nedvomna in neposredno dokazljiva. Ker gre za izjemo, jo je treba razlagati ozko.

16. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da toženke niso z ničemer dokazale, da bi upravičenec iz Garancije S. tožnici podal očitno neutemeljeno zahtevo za unovčitev, prav tako ne, da je za pravno razmerje med tožnico in prvo toženko sploh pomembno, kdo je bil v razmerju med S. in prvo toženko resnični kršitelj obveznosti po Pogodbi.¹² To sporno vprašanje je predmet druge pravde. Pritožnice zato zgolj s ponavljanjem trditev, da nepredložitev pogodbe s scenaristom ne more biti razlog za kršitev prve toženke in sledečo odpoved Pogodbe s strani S., v tem pritožbenem postopku ne morejo uspeti. Vprašanje utemeljenosti odstopa S. od temeljne Pogodbe, kot pojasnjeno, namreč ni predmet tega spora med tožnico kot garantom in prvo toženko kot naročnikom garancije.¹³

17. Naročitelj garancije je dolžan garantu povrniti znesek, ki ga je garant plačal upravičencu na podlagi garancije (prim. drugi odstavek 1087. člena ZOR). Povračilo celotnega zneska pa je upravičen zahtevati od naročitelja garancije ne glede na to, ali je bilo izplačilo upravičencu glede na temeljni posel utemeljeno ali ne.¹⁴ Med pravdnima strankama ni bilo spora, da je tožnica garantiran znesek upravičencu S. 15. 11. 2012 izplačala. Zato se izpodbijana prvostopenjska odločitev izkaže kot pravilna.

18. Glede na navedeno pritožbe prve, četrte in pete toženke niso utemeljene. Ker pritožbeno sodišče niti ob uradnem preizkusu izpodbijanega dela sodbe ni zasledilo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbe zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanih delih potrdilo (353. člen ZPP).

19. Ker toženke pritožbenih stroškov v pritožbah niso priglasile, o njih pritožbeno sodišče ni moglo odločati (prim. 163. člen ZPP).

O pritožbah druge in šeste toženke zoper sklep z dne 27. 12. 2016

20. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom:

- v I. točki izreka štelo pritožbo druge toženke z dne 25. 12. 2015 zoper sodbo X Pg 4754/2013-46 z dne 30. 11. 2015 za umaknjeno in pritožbeni postopek s to pritožbo ustavilo;

- v II. točki izreka zavrglo pritožbo šeste toženke z dne 2. 3. 2016 zoper sklep X Pg 4754/2013-55 z dne 3. 2. 2016.

21. Zoper ta sklep sta se pravočasno pritožili druga in šesta toženka brez določne opredelitve pritožbenih razlogov. Vložili sta vsebinsko enako pritožbo z navedbo, da vlagata pritožbo "v vseh delih sklepa - torej v celoti". Pritožbeno sodišče je tako štelo, da vsaka od navedenih toženk izpodbija tisti del sklepa, v katerem ni zmagala v sporu, torej tisti del, ki se nanaša na posamezno toženko (prvi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

22. Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi druge toženke

23. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, in sicer najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse; v nalogu sodišče stranko opozori na posledice neplačila sodne takse (prvi in drugi odstavek 105.a člena ZPP). Če v postavljenem roku sodna taksa za pritožbo ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena (tretji odstavek 105.a člena ZPP).

24. Sodišče prve stopnje je na podlagi citirane določbe tretjega odstavka 105.a člena ZPP pravilno štelo pritožbo druge toženke z dne 25. 12. 2015 za umaknjeno, saj je ugotovilo, da v dolžnem roku ni plačala sodne takse. Te ugotovitve druga toženka v pritožbi ne izpodbija. Odločitev o zatrjevani napačni odmeri sodne takse ter o odlogu oziroma obročnem plačilu sodne takse pa je potrdilo že pritožbeno sodišče s sklepom I Cpg 641/2016 z dne 21. 10. 2016. Ker je ta odločitev postala pravnomočna, pritožnica s ponavljanjem trditev o nepravilni odmeri taksne obveznosti ter odlogu njenega plačila ne more uspeti. Pritožbeno sodišče je v navedenem sklepu drugo toženko tudi izrecno opozorilo, da začne teči rok za plačilo sodne takse za pritožbo po izpodbijanem plačilnem nalogu naslednji dan po vročitvi sklepa I Cpg 641/2016. Ker te sodne takse v petnajstdnevnem roku ni plačala, je izpodbijana prvostopenjska odločitev pravilna.

O pritožbi šeste toženke

25. Podpis pritožnika v izvirniku je nujna obvezna sestavina pritožbe (prim. tretji odstavek 105. člena, 4. točko 335. člena in tretji odstavek 343. člena ZPP).¹⁵ Pritožba brez podpisa je nepopolna in jo sodišče zavrže (prvi odstavek 343. člena ZPP). Skladno s 336. členom ZPP se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.

26. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da pritožba šeste toženke z dne 2. 3. 2016 ni podpisana, česar šesta toženka v pritožbi ne izpodbija, jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo. S pritožbenimi navedbami, da je ta pritožba verodostojen dokument ter da tudi sodišča vročajo napačne oziroma pomanjkljive dokumente, pritožnica ne more doseči drugačne odločitve.

Sklepno

27. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 366. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 350. člena ZPP), je pritožbo druge toženke zoper I. točko izreka sklepa ter pritožbo šeste toženke zoper II. točko izreka sklepa zavrnilo in izpodbijani sklep v teh delih potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------
¹ Pravilno: sodbe.
² Toženke so navadne sospornice.
³ Prim. sklepe VSRS III Ips 50/2013, III Ips 116/2007, VIII Ips 75/2009, III Ips 184/2008.
⁴ Ki se še vedno uporablja na podlagi določbe drugega odstavka 1061. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).
⁵ Prej: F. s. RS.
⁶ Glej drugi in tretji odstavek Garancije.
⁷ Prim. sodbo VSL I Cpg 945/97, sodbo VSM Cpg 288/2016 ter Vlahek in Damjan: Novi obliki zavarovanja obveznosti v našem prostoru: nebančna garancija in poroštvo na prvi poziv, Podjetje in delo, 2015, št. 8.
⁸ Glej 14. točko obrazložitve izpodbijane sodbe.
⁹ Presoji, da ima Garancija neodvisno naravo, pritožnice ne nasprotujejo.
¹⁰ Tako tudi sklep VSRS III Ips 156/2008. Tak namen ponazarja geslo "plačaj takoj, ugovarjaj kasneje".
¹¹ Glej Kranjc v: Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, 4. knjiga, str. 1256 do 1258 ter v: Preprečitev zlorab ob unovčitvi neodvisnih bančnih garancij, Podjetje in delo, 2013, številka 1, str. 5 in nasl. in npr. odločbe VSL I Cpg 683/2012, I Cpg 702/2015, I Cpg 659/2015, I Cpg 1486/2014, I Cpg 463/2014, I Cpg 298/2014.
¹² Glej tudi razloge iz sklepa VSL Zg 222/2012.
¹³ To je lahko predmet spora med naročiteljem in upravičencem glede razmerja v zvezi s povračilom izplačanega zneska, v katerem se upošteva tudi izpolnjevanje obveznosti iz temeljnega posla.
¹⁴ Tako Kranjc v: Obligacijski zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, 4. knjiga, str. 1258.
¹⁵ Prim. Zobec, v: Ude in ostali, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 3. knjiga, Uradni list in GV Založba, Ljubljana 2009, str. 224.

Datum zadnje spremembe:

28.11.2017

Podobni dokumenti:

• VSK Sklep Cpg 92/2020
• Sodba U 539/94-7
• VSM Sklep I Cp 155/2018