VSL Sodba IV Cp 2016/2017

Jedro

Večje kot so pridobitne sposobnosti staršev, večji je lahko obseg preživninskih potreb toženca, ki sta jih dolžna kriti njegova roditelja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka pravdna stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval, da se njegova preživninska obveznost do toženca, ki je bila določena s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani I P 661/97 z dne 9. 4. 1998 v višini 28.000,00 SIT in ki po Obvestilu o uskladitvi preživnine od 1. 4. 2014 dalje znaša 232,02 EUR zniža tako, da je preživninska obveznost tožnika 10,00 EUR mesečno od 3. 6. 2015, ko je tožnik vložil tožbo. Sodišče je tožnika obsodilo, da mora plačati tožencu pravdne stroške v višini 1.119,48 EUR v roku petnajstih dni od prejema sodbe.

2. Tožnik vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo spremeni tako, da v celoti oziroma delno ugodi tožbenemu zahtevku na znižanje preživnine in da odloči, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka, podrejeno pa, da sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da tožnik v času izdaje sodbe nima več denarja iz naslova odpravnine in iz naslova izplačila deleža na skupnem premoženju. Tožnik je denar porabil za plačilo kreditov in za pomoč svoji materi in bratu, nekaj pa ga je porabil v času, ko ni prejemal nadomestila od zavoda za zaposlovanje. Tega denarja zato ni mogoče upoštevati pri določitvi preživnine. Toženec prejema invalidnino v višini 371,00 EUR in mesečno zasluži 5,00 do 12,00 EUR. Finančne zmožnosti zakonite zastopnice so se po določitvi preživnine bistveno izboljšale, ker je zaposlena polni delovni čas, tožnikove pridobitve zmožnosti pa so se poslabšale zaradi upokojitve. Tožnik prejema le še 57 % zneska plače, ki jo je prejemal v času zaposlitve. Toženec vsak dan dela v organizaciji S., s tem pa se je tudi zmanjšala potreba za toženčevo stalno skrb s strani zakonite zastopnice. Sodišče ni upoštevalo, da je mogoče priznati tožencu le tiste potrebe, ki so v okviru finančnih zmožnosti njegovih roditeljev. Tožencu je treba zagotoviti, da se krijejo njegove eksistenčne potrebe. Sodišče pri ugotavljanju mesečnih potreb otroka ni upoštevalo subvencije za toženčevo kosilo v višini 40,00 EUR mesečno. Zmotno je tudi ocenilo stroške iz naslova bivanja, ker toženec ni vložil razdelilnikov stroškov za mesece, ko stroški ogrevanje ne nastajajo in so zato stroški bistveno manjši. Tako najnižji znesek znaša 111,69 EUR za junij 2015. To pa pomeni, da iz priloženih listin izhaja, da je pretiran strošek v višini 190,00 EUR mesečno iz naslova stanovanjskih stroškov. Sodišče se do teh ugovor ni opredelilo, s tem pa je kršilo pravico do poštenega sojenja. Toženec je zatrjeval, da ima iz naslova prehrane stroške v višini 200,00 EUR, sodišče pa je tožencu priznalo tudi nakup probiotikov v višini 25,00 EUR mesečno, pri tem se je sklicevalo na izpoved dr. D. L. K., ki pa je izpovedala, da so probiotiki priporočljivi, niso pa nujni. Glede kolonhidroterapije, to je klistiranja, pa je zdravnica izpovedala, da to sodi v alternativno zdravljenje. Izpovedala je še, da tožencu ni predpisala klistiranja. Pojasnila je, da ne bi prišlo do poslabšanja toženčevega zdravstvenega stanja, če ne bi obiskoval vseh aktivnosti, ki jih zatrjuje. Sodišče je zmotno tožencu v tej zvezi priznalo vse priglašene stroške, ker je menilo, da mu te dejavnosti koristijo. Pavšalno so navedeni prevozi na terapije, preglede, in dejavnosti. Stroškov prevozov toženec ni specificiral, zato v tem delu sodbe ni mogoče preizkusiti. Stroški v višini 60,00 EUR iz naslova porabe bencina zato nimajo ustrezne trditvene podlage. Ob upoštevanju mesečnih stroškov, kot jih je ugotovilo sodišče in mesečnega dohodka tožnika, bi bila lahko tožnikova preživninska obveznost le 100,00 EUR. Sodišče bi moralo odločati o stroških postopka po prostem preudarku, kot to določa 413. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in ne po pravilih uspeha v postopku.

3. Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe. Priglasil je tudi stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je že v v sklepu IV Cp 2356/2016 z dne 3. 11. 2016 pojasnilo, da je treba potem, ko se ugotovijo spremenjene okoliščine, znova presoditi o višini preživninskega prispevka v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami¹. Ko so ugotovljene spremenjene okoliščine, ki so bistvene, sodišču ni treba ugotavljati, kakšne so bile potrebe toženca² v času prve določitve preživnine, marveč le kakšne so potrebe toženca po vložitvi tožbe do izdaje sodbe, ob upoštevanju sedanjih pridobitnih zmožnosti njegovih staršev. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da toženec prejema nadomestilo za invalidnost, kar pomeni, da je prišlo do spremenjenih okoliščin, zato je bilo treba ugotoviti, kakšne so pridobitne zmožnosti staršev toženca, ki je temeljna podlaga za oceno preživninskih potreb toženca, ki jih morata kriti njegova roditelja. Ali povedano drugače. Večje kot so pridobitne sposobnosti staršev, večji je lahko obseg preživninskih potreb toženca, ki sta jih dolžna kriti njegova roditelja.

6. Prav na teh predpostavkah je pritožbeno sodišče presojalo utemeljenost mesečnih preživninskih potreb toženca, kot jih je priznalo sodišče prve stopnje in jih izpodbija pritožba. Glede pridobitnih sposobnosti tožnika pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da je tožnik sicer upokojen in prejema 611,20 EUR pokojnine, vendar je treba upoštevati, da mu je zakonita zastopnica leta 2009 plačila njegov delež na skupnem stanovanju v višini 50.000,00 EUR, v letu 2012 pa je prejel še odpravnino v višini 15.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je znesek odpravnine zadoščal za plačevanje preživnine vsaj do leta 2017. Pravilna je tudi napoved prvega sodišča, da bo znesek 50.000,00 EUR zadoščal za plačilo preživnine vsaj še za petnajst let. Primarna obveznost tožnika je plačilo preživnine tožencu in ne kritje potreb njegove matere in brata oziroma plačilo kredita, zato so pritožbene trditve v tem delu neutemeljene. Tožnik je imel na razpolago denarna sredstva, s katerimi bi moral razpolagati gospodarno, saj je moral vedeti, da bo moral kriti preživninsko obveznost do toženca in da je zaradi svoje starosti³ težje zaposljiv. V času sojenja so torej prihodki zakonite zastopnice toženca nekoliko višji, tudi ob upoštevanju že navedenih prihodkov, ki jih je tožnik prejel iz naslova skupnega premoženja in odpravnine⁴.

7. Sodišče prve stopnje je mesečne obratovalne stroške previsoko ocenilo (110,00 EUR). Pritožbeno sodišče glede na obračune v spisu in pritožbi ter glede na splošno znano dejstvo, glede trajanja ogrevalne sezone, ugotavlja, da so mesečni stroški, ki odpadejo na toženca 80,00 EUR⁵. Tem stroškom je treba dodati še plačila za: RTV in internet 28,00 EUR, za telefon 6,40 EUR, za gospodinjski plin, čistila, kuhinjske pripomočke 30,00 EUR, za popravila 10,00 EUR in za nadomestilo za stavbno zemljišče in zavarovanje stanovanja 6,00 EUR. Stanovanjski stroški, ki odpadejo na toženca so 160,00 EUR.

8. Iz izpovedbe splošne zdravnice toženca izhaja, da toženec potrebuje zdravo prehrano, da bi se njegovo zdravstveno stanje poslabšalo, če ne bi imel dobre oskrbe ter da ocenjuje, da je prehrana toženca povezana z višjimi stroški. Toženec ima težave z zaprtjem, zato so tudi iz tega razloga nekoliko višji stroški prehrane, saj potrebuje več sadja, zelenjave in vlaknin, zato pritožbeno sodišče meni, da je primeren mesečni strošek za prehrano tožnika 200,00 EUR, v katerem so že upoštevani probiotiki. Ker toženec prejema mesečno 40,00 EUR nadomestila za prehrano, je mesečni strošek prehrane toženca 160,00 EUR.

9. Sodišče prve stopnje je določno pojasnilo razloge zaradi katerih so mesečni stroški toženca za obleko in obutev 95,00 EUR. Toženec ima težave pri hoji, zato potrebuje posebne vložke. Toženec je športno dejaven, kar je pomembna okoliščina pri njegovi socializaciji, saj mu omogoča lažje premagovanje bolezenski težav in telesnih omejitev, kar pa pomeni tudi dodatne stroške pri nakupu športne opreme. Iz teh razlogov so bili tudi utemeljeno priznani tožencu mesečni stroški za: jahanje 32,00 EUR, za judo 25,00 EUR in plesne vaje 10,00 EUR.

10. Tožencu so bili tudi utemeljeno priznani stroški za frizerja in za osebno higieno v višini 15,00 EUR, za telefon 20,00 EUR, ki ga nujno potrebuje za komunikacijo z zakonito zastopnico, za počitnice 5,00 EUR, za gledališče, izlete in podobno 15,00 EUR in za občasno varstvo v času odsotnosti zakonite zastopnice 15,00 EUR.

11. Utemeljen je tudi mesečni strošek za bencin v višini 60,00 EUR, saj je treba toženca voziti na številne (že navedene) aktivnosti. Podrobnejša trditvena podlaga v tem delu ni bila potrebna. Iz trditvene podlage toženca namreč izhaja, da ima številne aktivnosti in (zdravniške) preglede, na katere ga vozi zakonita zastopnica, ta dejstva pa so bila dokazana s stopnjo prepričanja. Tožnik pa opredeljeno ne izpodbija drugih stroškov v tej zvezi, ki jih pritožbeno sodišče šteje kot potrebne in sicer: za plačilo zavarovanja avtomobila 25,00 EUR mesečno in plačilo mesečnega obroka za leasing 64,63 EUR.

12. Zdravnica toženca je pojasnila, da kolonhidroterapija sodi v alternativno zdravljenje, s katerim se ne ukvarja, kar pa ne pomeni, da ta oblika zdravljenja za toženca ni potrebna glede na njegove težave s prebavo. Pritožbeno sodišče zato pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je ta oblika zdravljenja za tožnika potrebna, vendar mesečni strošek, glede na pridobitne sposobnosti toženčevih staršev, ne more presegati 50,00 EUR mesečno.

13. Skupni mesečni stroški toženca so 752,00 EUR. Od teh stroškov je treba odšteti njegove prihodke iz naslove invalidnine in plače v višini 385,00 EUR, tako da morata roditelja pokriti še mesečne stroške v višini 367,00 EUR. Tožnikove mesečne pridobitne zmožnosti so nekoliko nižje od pridobitnih zmožnosti zakonite zastopnice. Ker pa je celotno breme varstva in oskrbe toženca (vseskozi le) na zakoniti zastopnici⁶, saj tožnik z otrokom nima stikov, je tožnik dolžan kriti 70 % priznanih stroškov toženca, kar pa pomeni, da njegov predlog za znižanje preživninske obveznosti ni utemeljen.

14. Sodišče prve stopnje je odločalo o stroških postopka na podlagi 413. člena ZPP, ki določa, da v teh postopkih sodišče odloči o stroških postopka po prostem preudarku. To pa pomeni, da mora upoštevati posebnosti postopka v sporih iz razmerij med starši in polnoletnimi osebami, nad katerimi je podaljšana roditeljska pravica, kar pa ne izključuje možnosti, da sodišče odloči o stroških postopka glede na (ne)uspeh strank v postopku. Glede na okoliščine konkretnega primera, ob upoštevanju, da gre za spor iz drugega odstavka 406. člena ZPP, ni najti utemeljenih razlogov, da bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati drugačen kriterij, kot uspeh v pravdi. Ker je tožnik v pravdi celoti propadel, mora tožencu povrniti stroške postopka pred sodiščem prve stopnje.

15. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

16. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato mora kriti sam svoje stroške pritožbenega postopka. Enako velja tudi za toženca, ker odgovor na pritožbo ni bil potreben.

-------------------------------
¹ Sklicevalo se je na sodbo VSRS II Ips 333/2015.
² Ki je oseba s posebnimi potrebami, zato je materi (zakoniti zastopnici) nad njim podaljšana roditeljska pravica.
³ Tožnik je rojen ... 1952.
⁴ Zakonita zastopnica prejema mesečno plačo, ki v povprečju nekoliko presega znesek 1.200,00 EUR. Pridobitne sposobnosti tožnika pa so ocenjena na 890,00 EUR (plača 611,00 EUR in mesečni znesek iz naslova izplačila iz skupnega premoženja 278,00 EUR).
⁵ Glede na predložene račune so stroški obratovanja 1.078,49 EUR, mesečno v povprečju 180,00 EUR, torej bi bil ta strošek na toženca 90,00 EUR mesečno, ta znesek pa je pritožbeno sodišče znižalo na 80,00 EUR mesečno, ob upoštevanju trajanja kurilne sezone, ko so stroški obratovanja najvišji oziroma sorazmerno nižji v času, ko ni ogrevanja. Takšni obratovalni stroški pa so primerljivi glede na podobne stanovanjske razmere v katerih živita tudi toženec in zakonita zastopnica.
⁶ Čeprav se je ta obveznost zakonite zastopnice deloma zmanjšala, ker je toženec sedaj zaposlen v Zvezi S.

Datum zadnje spremembe:

27.11.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba IV Cp 1796/2017
• VSL sodba IV Cp 3248/2012
• Sodba II Ips 576/2000