VSL Sklep I Cp 1160/2017

Jedro

Če je prišlo do dviga zapustnikovih sredstev z njegovega računa s strani tretje osebe po zapustnikovi smrti, to ni stvar zapuščinskega postopka, temveč drugih (pravdnih) postopkov oziroma sporazumnega urejanja med dedičem in tistim, ki je sredstva (neupravičeno) dvignil.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo, da zapustnikovo premoženje obsegajo denarna sredstva v višini 111,03 EUR iz naslova neizplačanih pokojninskih dajatev pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in da je bila v zapuščinskem postopku priglašena terjatev X. banka d. d. iz naslova neporavnanih obveznosti na osebnem računu zapustnika v višini 648,84 EUR. Za zapustnikova dediča je razglasilo njegova otroka, A. A. in B. B., vsakega do 1/2, ki sta se priglasila k dedovanju in zapuščino sprejela. Odločilo je še, da se ZPIZ-u Slovenije odredi izplačilo neizplačanih pokojninskih dajatev zapustnika dedičema.

2. Dedinja B. B. je zoper sklep vložila laično pritožbo, s katero izrecno ne uveljavlja nobenega izmed pritožbenih razlogov, iz njene vsebine pa izhaja, da se ne strinja z obsegom zapuščine, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Opozarja na nepremičnino - stanovanjsko hišo na C. v M., katere 2/3 lastnik je bil do nedavnega pokojni C. C. Navaja, da je po stanju v zemljiški knjigi brat lastnik navedene nepremičnine v celoti, da pa ni znano, kako je do tega prišlo. Domneva, da je brat proti očetu vložil kakšno tožbo, oče pa nanjo ni odgovoril in je zato prišlo do zamudne sodbe. Sicer priznava, da je bratu prodala 1/3 nepremičnine in da je brat na podlagi tožbe proti očetu, zaradi vlaganj v nepremičnino, postal lastnik 11/30 nepremičnine¹. Neznano je, kako je brat postal lastnik preostalih 9/30. Če se bo izkazalo, da gre pri 9/30 za očetovo darilo ali izročilo, ni jasno, zakaj o tem ni bila obveščena. V zvezi s tem še navaja, da je oče služnost stanovanja koristil le leto in pol, kar bi sodišče lahko opredelilo kot prekratek rok, da bi bil brat upravičen do celotne dediščine in bi ta del lahko opredelilo kot darilo oziroma bratovo neupravičeno obogatitev. Nadalje zavrača terjatev X. banka d. d. v znesku 648,84 EUR, ker je slednja izdala bančno kartico (zapustnika) Č. Č. očetovi partnerki, ki je s tem postala zakonita zastopnica in pooblaščenka tekočega računa zapustnika. Ko se je na dan smrti zapustnika zglasila na poslovalnici X. banka in skušala zapreti očetov račun, je bilo ugotovljeno, da je Č. Č. isto jutro z njegovega tekočega računa dvignila znesek limita v višini 630,00 EUR, dodatno znesek 300,00 EUR dne 26. 10. 2016 in isti dan dvakrat na bankomatu znesek 150,00 EUR. V dopisu z dne 29. 11. 2016 je Č. Č. pozvala, naj denar vrne. Navaja, da X. banka d. d. neupravičeno zahteva denarna sredstva od nje in njenega brata, saj je sama izdala kartico pooblaščenki in predlaga, da sodišče odloči, da banka denar izterja od Č. Č.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor dediču A. A. in Č. Č., ki pa nanjo nista odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izpodbijani sklep je sodišče preizkusilo v mejah razlogov, ki smiselno izhajajo iz pritožbe, pri čemer pa je po uradni dolžnosti pazilo tudi na pravilnost uporabe materialnega prava in morebitno kršitev določb postopka, taksativno naštetih v drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku².

6. V zapuščinskem postopku sodišče ugotovi, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam (162. člen ZD). Na podlagi podatkov iz smrtovnice in dednih izjav je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, kdo so zapustnikovi dediči, česar pritožba ne izpodbija.

7. Smiselno pa pritožba graja ugotovitev sodišča o obsegu zapuščine. Pritožnica se je v postopku pred sodiščem prve stopnje z dedno izjavo z dne 21. 2. 2017 priglasila k dedovanju in sprejela dediščino. Z dopisom sodišča z dne 14. 2. 2017 je bila seznanjena o obsegu zapustnikovega premoženja, kot tudi o negativnem stanju na zapustnikovem računu in o priglasitvi terjatve s stranki banke. Prav tako jo je sodišče opozorilo, da glede na navedeno zapuščinske obravnave ne bo opravilo, ampak bo izdalo sklep po prejemu dednih izjav vseh dedičev. Iz navedenega izhaja, da je bil obseg zapustnikovega premoženja nesporen in je sodišče prve stopnje takšen nesporen obseg zapustnikovega premoženja tudi moralo ugotoviti oziroma to okoliščino upoštevati pri ugotavljanju njegovega obsega (prvi odstavek 167. člena ZD).

8. Pritožnica s pavšalnimi trditvami, da dvomi v lastništvo zgoraj navedene sporne nepremičnine, v pritožbi prvič nasprotuje ugotovljenemu obsegu zapustnikovega premoženja. Tega premoženja v postopku pred sodiščem prve stopnje ni priglasil nobeden od dedičev in ga zato sodišče prve stopnje pri ugotavljanju obsega premoženja zapustnika ni moglo upoštevati. Ne glede na to, da je v zapuščinskem postopku vprašanje prekluzije novih dejstev urejeno drugače (165. člen ZD), kar pomeni, da mora sodišče upoštevati tudi tiste novote v pritožbi, ki se nanašajo na uveljavljanje dedne pravice,³ pritožnica (konkretizirano) niti ne zatrjuje, da gre gre pri 9/30 nepremičnine za zapustnikovo darilo njenemu bratu oziroma ne zahteva vračunanja domnevnega darila v njegov dedni delež. Povsem pavšalno in brez ustreznih dokazov podkrepljeno izkazovanje dodatne zapuščine pokojnika pa na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa ne more vplivati. Ob tem pritožbeno sodišče opozarja na določbo petega odstavka 213. člena ZD, po kateri pravnomočnost odločbe zapuščinskega sodišča ni ovira, da se o zahtevkih pritožnice ne bi mogla sprožiti pravda.

9. V zapuščino sodi premoženje, ki ga je imel zapustnik ob smrti dne 23. 11. 2016. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje so to sredstva iz naslova neizplačanih pokojnin, X. banka d. d. pa je iz naslova neporavnanih obveznosti na osebnem računu zapustnika v zapuščino priglasila terjatev v višini 648,84 EUR. Premoženje v takšnem obsegu je prešlo na dediča z dnem zapustnikove smrti (132. člen ZD). Ob tem velja opozoriti na določbo 142. člena ZD, po kateri je dedič odgovoren za zapustnikove dolgove le do višine vrednosti podedovanega premoženja.

10. Če je prišlo do dviga zapustnikovih sredstev z njegovega računa s strani tretje osebe, po zapustnikovi smrti, to ni stvar zapuščinskega postopka, temveč drugih (pravdnih) postopkov oziroma sporazumnega urejanja med dedičem in tistim, ki je sredstva (neupravičeno) dvignil.

11. S sklepom o dedovanju sodišče dedičem tudi ničesar ne nalaga, zato je tudi iz tega razloga neutemeljen pritožbeni predlog, da sodišče poravnavo obveznosti do X. banka d. d. naloži tistemu, ki je negativno stanje povzročil. S sklepom o dedovanju se namreč le ugotovi, kdo so zapustnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem (ali/in volilojemnikom ali/in drugim osebam). Ne vsebuje pa nobene izpolnitvene oziroma dajatvene obveznosti (214. člen ZD).

12. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

-------------------------------
¹ Takšen naj bi bil tožbeni zahtevek.
² V nadaljevanju ZPP; ta se v zapuščinskih postopkih uporablja glede na določbo 163. člena Zakona o dedovanju, v nadaljevanju ZD.
³ Prim. npr. VSK sklep Cp 1048/2011, VSL sklep I Cp 2389/2013.

Datum zadnje spremembe:

27.11.2017

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cp 1756/2011
• VSL sklep I Cp 3283/2012
• VSL Sklep II Cp 1394/2021