VSL Sklep Cst 527/2017

Jedro

Res na zapisniku s tega naroka piše: "Prebere se ugovor proti odpustu obveznosti." Vendar pa to ne spremeni dejstva, da je bil dolžniku ugovor znan, saj mu je bil ta skupaj s pozivom na izjavo puščen v hišnem predalčniku (nabiralniku); če mu kljub temu ni bil znan, lahko pomeni le, da ga ni prebral, za kar pa je odgovoren edino on.

Do odpusta obveznosti so upravičeni le vestni in skrbni dolžniki, ki svoje obveznosti v celoti izpolnjujejo. Ena pomembnih obveznosti, ki jih ima vsak dolžnik, ki je v postopku osebnega stečaja, tudi če ne teče postopek odpusta obveznosti, je dolžnost sporočitve spremembe prebivališča, določena v 384. členu ZFPPIPP. Dolžnik, ki je v postopku odpusta obveznosti, pa si mora prizadevati za zaposlitev, če ni zaposlen, kar pomeni tudi, da si mora prizadevati za zaposlitev za poln delovni čas, tako da bo zaslužil dovolj, da bo lahko vsaj delno poplačal svoje upnike; o dejanjih, ki jih je dolžnik opravil, da bi si našel zaposlitev, pa mora upravitelju mesečno poročati.

Pravica do odpusta obveznosti je le zakonska pravica, za katero je zakonodajalec ocenil, da se z njo lahko poseže v ustavno zagotovljeno pravico upnikov, kar pa pomeni, da je zato treba institut odpusta obveznosti razlagati zelo restriktivno in ga je dovoljeno uporabiti le, če dolžnik izpolni prav vse svoje v zakonu (ZFPPIPP) predpisane dolžnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek odpusta obveznosti in zavrnilo predlog za odpust obveznosti.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da je sodišče prve stopnje opravilo narok, pred narokom pa ga ni pozvalo, da se v določenem roku izjasni o ugovoru, s čimer mu ni dalo možnosti, da bi predlagal izvedbo posameznih dokazov, izkazal bi, da je bil z upraviteljem oziroma njegovimi sodelavci ves čas v stikih. Šele na naroku je dolžnika seznanilo z vsebino ugovora. Zaradi težke domače situacije ob preselitvi dolžnikovi družini ni bilo primarno prijavljanje novega stalnega prebivališča in so to storili šele po par mesecih. Ob telefonskem opozorilu v maju 2016 je poslal poročila za nazaj. Ves čas je bil v letu 2014 v telefonskem stiku z A. T., preko elektronske pošte, z njim je bila v kontaktu tudi računovodkinja dolžnika. Pred ugovorom mu niso predložili ali poslali kakšnih obrazcev, ki bi jih moral izpolnjevati, šele leta 2016 je prejel telefonski klic, s katerim je bil pozvan na oddajo posebnih mesečnih poročil. Z vprašanji o zaposlitvi je sodišče dolžnika popolnoma zmedlo, čeprav je bil upravitelju znano in mu glede na prejšnje kontakte ni moglo ostati neznano, da je imel možnost zaposlitve v očetovem podjetju, ki jo je tudi izkoristil - najprej za skrajšani delovni čas, ko pa je obseg poslovanja to dopustil, pa za poln delovni čas. Že ves čas pa ima dolžnik isto število mobilnega telefona. Opustitve morajo biti ponavljajoče se ali dalj časa trajajoče, da bi za posledico imele tako skrajno sankcijo. Tudi upravitelj je na naroku potrdil, da mu je dolžnik na vsake tri mesece pošiljal plačilne liste in bančne izpiske, pa tudi pogodbo o zaposlitvi, takoj ko se je zaposlil. Opustitev sporočila o stalnem prebivališču pa tudi v ničemer ni vplivala na sposobnost poplačila upnikov, s starši je prebival že prej in tudi preselil se je z njima.

3. Upravitelj je na pritožbo odgovoril, da je sodišče prve stopnje dolžniku poslalo poziv, da se izreče o ugovoru proti odpustu obveznosti, datiran je na 3.6.2016, pozivu je bilo priloženo tudi vabilo na narok in ugovor, kar vse izhaja iz spisa. Prejel je vse, saj se je naroka udeležil. Ne drži, da naj bi bil dolžnik ves čas v stiku z upraviteljem preko elektronske pošte in telefona. Da se je dolžnik zaposlil, je upravitelj ugotovil iz elektronske pošte, ki jo je dolžnik poslal sodišču. 24.11.2014 je dolžnika pozval, da mora mesečno poročati o prilivih in takoj sporočiti vsako spremembo glede njegovega stanja, kar zaposlitev vsekakor je. Ker je bil že takrat opozorjen, da mora mesečno poročati o prilivih, ne drži, da je bil šele v letu 2016 pozvan na oddajo posebnih mesečnih poročil. V dopisu z dne 16.12.2014 je bil opozorjen, kakšne so njegove obveznosti med postopkom odpusta obveznosti Upravitelj ni dolžan vsakič posebej dolžnika pozivati k izpolnjevanju obveznosti, dolžnik mora biti vesten in ravnati v skladu z zakonom, sicer je zakon predpisal sankcijo. Ponavljajoče nevestnosti upravitelj ni mogel tolerirati in je bil primoran vložiti ugovor proti odpustu obveznosti. Ni pa dolžnost sodišča presojati, ali so kršitve dolžnika vplivale na dolžnikovo zmožnost poplačila upnikov, presoja se le razlog, ki se uveljavlja z ugovorom. Dolžnik pa je tudi prekludiran, saj je imel možnost predlaganja dokazov v izjavi ali na naroku, ne pa šele v pritožbi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu z 2. odstavkom 405. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP mora sodišče po prejemu ugovora razpisati narok za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti na dan, ki ni prej kot 15 dni po objavi oklica o naroku, ugovor s prilogami (če jih ta seveda ima), poziv, da se izreče o ugovoru, ter vabilo na narok pa mora vročiti stečajnemu dolžniku. Na naroku pa sodišče izvede dokaze o razlogu, ki se uveljavlja z ugovorom (5. odstavek 405. člena ZFPPIPP).

6. Iz spisa je razvidno, da je sodišče prve stopnje oklic o naroku za obravnavo ugovora proti odpustu obveznosti objavilo 3.6.2016. Nadalje je iz spisa razvidno, da je sodišče prve stopnje dolžniku tudi poslalo vabilo na narok, upraviteljev ugovor in poziv, da se izreče o ugovoru; pri procesnem dejanju 54 je o tem dokazilo, iz katerega izhaja, da je bilo to dolžniku poslano na naslov G. ulica 17 K. (pred tem mu je vse navedeno neuspešno poslalo na naslov Z. 2, K.). Kot vsebina pisanja je namreč navedeno vse zgoraj našteto. 4.6.2016 je vročevalec (poštar) dolžniku pustil obvestilo o sodnem pisanju. Ker v 15 dnevnem roku dolžnik pisanja na pošti ni dvignil, mu je bilo to puščeno v hišnem predalčniku 23.6.2016. Ker je 15. dan potekel 22.6.2016, se šteje, da je bilo pisanje dolžniku vročeno že ta dan. To pa pomeni, da je bila vročitev opravljena v skladu s 1., 3. in 4. odstavkom 142. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP (ki se uporablja na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP). Upravitelj ima tudi prav, ko navaja, da to, da se je dolžnik naroka udeležil, pomeni tudi, da je poleg vabila prejel tudi ugovor s pozivom na izjavo, saj je bilo vse v isti kuverti.

7. Iz navedenega pa izhaja, da se dolžnik z ugovorom ni seznanil šele na naroku 28.6.2016; res na zapisniku s tega naroka piše: "Prebere se ugovor proti odpustu obveznosti." Vendar pa to ne spremeni dejstva, da je bil dolžniku ugovor znan, saj mu je bil ta skupaj s pozivom na izjavo puščen v hišnem predalčniku (nabiralniku); če mu kljub temu ni bil znan, lahko pomeni le, da ga ni prebral, za kar pa je odgovoren edino on. To pa hkrati tudi pomeni, da dolžnik ni upravičen navajati novih dejstev v pritožbi (337. člen ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato jih sodišče ni upoštevalo.

8. Med trajanjem preizkusnega obdobja mora upravitelj nadzirati dolžnika. Če ta svojih obveznosti ne izpolnjuje, mora upravitelj vložiti ugovor proti odpustu obveznosti (3. odstavek 402. člena ZFPPIPP). Nadziranje stečajnega dolžnika ni pomembno le glede možnosti poplačila upnikov in temu v postopku odpusta obveznosti neposredno niti ni namenjeno. Namenjeno je ugotovitvi, ali dolžnik izpolnjuje obveznosti, ki mu jih nalaga zakon v 383.b, 384. in 386. členu ZFPPIPP, poleg tega pa ima dolžnik v postopku odpusta obveznosti še dodatne dolžnosti, določene v 401. členu ZFPPIPP. Do odpusta obveznosti so upravičeni le vestni in skrbni dolžniki, ki svoje obveznosti v celoti izpolnjujejo. Ena pomembnih obveznosti, ki jih ima vsak dolžnik, ki je v postopku osebnega stečaja, tudi če ne teče postopek odpusta obveznosti, je dolžnost sporočitve spremembe prebivališča, določena v 384. členu ZFPPIPP. Dolžnik, ki je v postopku odpusta obveznosti, pa si mora prizadevati za zaposlitev, če ni zaposlen, kar pomeni tudi, da si mora prizadevati za zaposlitev za poln delovni čas, tako da bo zaslužil dovolj, da bo lahko vsaj delno poplačal svoje upnike; o dejanjih, ki jih je dolžnik opravil, da bi si našel zaposlitev, pa mora upravitelju mesečno poročati (401. člen ZFPPIPP).

9. Dolžnik ne zanika, da vsega tega ni storil oziroma je to storil z zamudo (glede prebivališča, katerega spremembo niti ni nemudoma prijavil) oziroma da je poročal šele po posebnem pozivu. Tako ravnanje pa ne kaže na zadostno skrbnost, ki je potrebna, da bi bil dolžnik lahko deležen pravne dobrote odpusta obveznosti. Odpust namreč močno posega v pravico upnikov do poplačila terjatev, ki je del ustavne pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave Republike Slovenije. Pravica do odpusta obveznosti je le zakonska pravica, za katero je zakonodajalec ocenil, da se z njo lahko poseže v ustavno zagotovljeno pravico upnikov, kar pa pomeni, da je zato treba institut odpusta obveznosti razlagati zelo restriktivno in ga je dovoljeno uporabiti le, če dolžnik izpolni prav vse svoje v zakonu (ZFPPIPP) predpisane dolžnosti. Dolžnik pa ni ravnal tako, kar izhaja tako iz njegovih navedb na naroku kot tudi iz pritožbe. To pa pomeni, da ne more biti deležen odpusta obveznosti. Zato niti ni pomembno, ali je bil dolžnik dosegljiv upravitelju po telefonu in elektronski pošti (kar upravitelj tudi sicer zanika). Ob tem višje sodišče še pojasnjuje, da upravitelj ni dolžen vedno znova opozarjati dolžnika na njegove obveznosti (čeprav upravitelji navadno večkrat opozorijo dolžnika, kar je tudi del dobre prakse upraviteljev, ki jo je upošteval tudi upravitelj v tem postopku); dolžnik je tisti, ki nosi odgovornost za izpolnjevanje svojih dolžnosti, ki mu jih nalaga zakon. Če ravna v nasprotju s tem, mora pač nositi posledice. Ponovno je treba poudariti, da breme odpusta obveznosti nosijo upniki, ki svojih terjatev ne dobijo poplačanih, čeprav je to njihova ustavna pravica. Glavna naloga upravitelja je varovanje in uresničite interesov upnikov (97. člen ZFPPIPP), zato mora dolžnika skrbno nadzirati, kar pa lahko stori le, če ima vse potrebne podatke za nadzor, katerih del sta tudi pravilen naslov dolžnika in mesečno poročanje o iskanju zaposlitve.

10. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (128. člen ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

Datum zadnje spremembe:

27.11.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep Cst 285/2017
• VSL Sklep Cst 356/2018
• VSL Sklep Cst 671/2018