VSL Sklep III Ip 2395/2017

Jedro

Učinek enostranske izjave, kakršna je tudi izjava o uresničitvi odpoklicnega upravičenja, nastopi potem, ko jo nasprotna stranka prejme, če se stranki nista dogovorili drugače. Določbe Obligacijskega zakonika so namreč glede začetka učinkovanja izjave o uresničitvi oblikovalne pravice dispozitivne.

Sprememba upnika na samo terjatev ne vpliva in zato dejstvo, da sta bila obveščena o prenosu terjatve na tretjo osebo (z dopisom z dne 15. 9. 2016), ni pravno relevantno. Prenos terjatve na tretjo osebo ne povzroči njenega prenehanja, je lahko le podlaga za vstop novega upnika v ta postopek, lahko pa se ta postopek nadaljuje tudi v korist prvotnega upnika in se položaj dolžnikov s tem ne spreminja.

Pravno podlago za dopustitev vstopa novega upnika v izvršbo namesto prvotnega upnika predstavlja tretji odstavek 24. člena ZIZ, ki določa, da novi upnik vstopi v izvršbo namesto prvotnega, če z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Citirana določba predstavlja dokazno pravilo - prehoda terjatve novi upnik ne more dokazati s katerimkoli dokaznim sredstvom, temveč le z javno ali po zakonu overjeno listino.

Vendar pa citirana določila ne zahtevajo predložitve listine o samem prehodu, prenosu ali odstopu terjatve, temveč predložitev listine, ki dokazuje, da je bila terjatev prenesena oziroma je prešla na novega upnika.

OZ v prvem odstavku 419. člena določa, da za prenos terjatve ni potrebna dolžnikova privolitev, odstopnik ga mora le obvestiti o odstopu (naznanitev ali denunciacija). Posledica naznanitve je primarno v tem, da postane odstop terjatve znan tudi dolžniku, od trenutka, ko je dolžnik z njim seznanjen, pa ta lahko veljavno izpolni svojo obveznost le novemu upniku.

Listina, na katero je novi upnik oprl predlog za vstop v postopek, lahko predstavlja prav overjeno potrdilo o odstopu ter je tudi iz tega razloga primerna za dokazovanje prehoda terjatve na novega upnika.

Ker je predmet terjatve, ki se prenaša, dolžnikova zaveza, bi se sicer pod določenimi pogoji (narava terjatve, pravno zavarovan interes) prenosu terjatve lahko uprl (z uveljavljanjem ugovornega razloga iz 12. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ), vendar pa bi za uveljavitev te svoje pravice lahko zahteval predložitev same pogodbe o prenosu terjatve le, če bi z zatrjevanjem ustreznih pravno pomembnih dejstev in predlaganjem dokazov za trditve uspel izkazati pravni interes za to.

Izrek

I. Pritožbama zoper sklep z dne 29. 11. 2016 se ugodi, sklep se v izpodbijanem delu (prvi in tretji odstavek izreka) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za nov sklep o ugovoru.

II. Pritožbi zoper sklep z dne 19. 4. 2017 se zavrneta in se sklep v izpodbijanem delu (točke I, II in V izreka) potrdi.

Stranke same krijejo vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

O pritožbah zoper sklep z dne 29. 11. 2016

1. S sklepom z dne 29. 11. 2016 je sodišče prve stopnje ugovor dolžnikov z dne 17. 2. 2016 zavrnilo kot neutemeljen (prvi odstavek izreka), ustavilo izvršbo na denarna sredstva pri OPP v delu, ki se nanaša na dolžnika A. A. (drugi odstavek izreka), in sklenilo, da dolžnika sama krijeta svoje stroške ugovornega postopka (tretji odstavek izreka).

2. Zoper sklep sta dolžnika pravočasno po pooblaščencu vložila pritožbi s skupno vlogo. Izpodbijata odločitev v prvem in tretjem odstavku izreka sklepa in predlagata spremembo sklepa tako, da se ugovoru zoper sklep o izvršbi ugodi, sklep o izvršbi razveljavi in predlog za izvršbo zavrne ter upniku naloži plačilo stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Pritožbi sta utemeljeni.

4. Zastavni dolžnik B. B. v ugovoru ni uveljavljal, da naj ne bi podal soglasja k neposredni izvršljivosti terjatve iz notarskega zapisa, pri katerega sestavi je sodeloval, in so pritožbene navedbe v tej smeri neutemeljene. V točki "Petič" v notarskem zapisu sklenjenega Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve upnika z ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičnini (SV 727/2011 z dne 28. 10. 2011) podana izjava o soglasju k neposredni izvršljivosti terjatve se sicer res nanaša na dolžnika A. A., vendar pa je v točki "Četrtič" izrecno zapisano, da zastavitelj B. B. soglaša, da se ob zapadlosti terjatve, ki je zavarovana z zastavno pravico, na zastavljenih nepremičninah parc. št. 4/1 in parc. št. 3/0, k.o. ..., opravi izvršba zaradi poplačila terjatve iz prve točke tega sporazuma. V točki "Prvič" sporazuma pa je opredeljena terjatev in je v njej tudi dano soglasje dolžnika z določbo in neposredno izvršljivostjo 9. člena Kreditne pogodbe št. 000 v primeru odpoklica in predčasne zapadlosti, če so izpolnjeni pogoji. Upoštevaje celotno navedeno vsebino notarskega zapisa je pritožbeno uveljavljanje odsotnosti soglasja zastavnega dolžnika z neposredno izvršljivostjo notarskega zapisa neutemeljeno.

5. Višje sodišče tudi ugotavlja, da je upnik predlogu za izvršbo priložil listine (opomina in obvestilo o odstopu od pogodbe - priloge A6, A7 in A8 v spisu), ki utemeljujejo pridobitev odpoklicnega upravičenja in dokazujejo zapadlost terjatve v skladu s tretjim odstavkom 20.a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), tako da so ugovorne in pritožbene trditve o naravi notarskega zapisa kot izvršilnega naslova (20.a člen ZIZ) neutemeljene.

6. Sporen pa je ugotovljeni datum zapadlosti in posledično začetek teka zakonskih zamudnih obresti, torej nastop zamude s plačilom terjatve. Dolžnika utemeljeno uveljavljata, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do ugovornega uveljavljanja prejemne teorije pri odstopu od pogodbe, kar vpliva na ugotovitev zapadlosti terjatve. Učinek enostranske izjave, kakršna je tudi izjava o uresničitvi odpoklicnega upravičenja, nastopi potem, ko jo nasprotna stranka prejme, če se stranki nista dogovorili drugače. Določbe Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) so namreč glede začetka učinkovanja izjave o uresničitvi oblikovalne pravice dispozitivne.¹

7. Sodišče prve stopnje se je v zvezi z navedenim ugovornim uveljavljanjem opredelilo le glede datuma odstopne izjave 7. 1. 2016, kar je datum na obvestilu o odstopu od pogodbe, v povezavi z zapisom o osemdnevnem roku za poravnavo zneska. Višje sodišče pritrjuje razlagi, da je v navedenem obvestilu dan dodatni rok za plačilo terjatve le zaradi izognitve sodnemu postopku, ne vpliva pa na zapadlost terjatve. Sodišče je zaključilo, da ne sprejema razlage dolžnikov, da bi terjatev zapadla šele s sprejemom obvestila, torej 11. 1. 2016, oziroma celo 19. 1. 2016, le z obrazložitvijo, da zakon določa, da upnik dolžnika obvesti o dnevu zapadlosti, pri tem pa ta dan zapadlosti v ničemer ni vezan na to, kdaj je obvestilo o odstopu od pogodbe dolžnik prejel. Navedeno razlago bi bilo mogoče sprejeti, če bi bilo v izvršilnem naslovu med strankama tako dogovorjeno, vendar sodišče tega ni ugotavljalo.

8. Sodišče prve stopnje tudi ni navedlo, iz kakšnih razlogov sta dolžnika že od ugotovljenega dne zapadlosti (celotne) terjatve v zamudi, glede na to, da je iz podatkov Obvestila o odstopu od pogodbe in poziva k plačilu (priloga A8 v spisu) razvidno, da je bila izjava sestavljena 7. 1. 2016 in na ta dan obračunana terjatev, na vročilnicah pa je naveden datum sprejemne pošte 8. 1. 2016. Tega dne so po predlogu za izvršbo, ki mu je sodišče sledilo, že začele teči zakonske zamudne obresti. Odgovora na ugovorno uveljavljanje, da odstop od pogodbe učinkuje od takrat, ko ga dolžnik prejme, in da je zato napačna dovolitev izvršbe za zakonske zamudne obresti od 8. 1. 2016 dalje, v izpodbijanem sklepu sodišče ni dalo.

9. Navedenih pomanjkljivosti v navedbi razlogov izpodbijanega sklepa višje sodišče ne more nadomestiti in prvič sámo v tej smeri presojati utemeljenost ugovornih trditev v povezavi z razlago izvršilnega naslova. Zato je pritožbama zoper sklep z dne 29. 11. 2016 ugodilo, sklep v izpodbijanem delu razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. V novem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno presodi utemeljenost ugovornih trditev, kolikor se nanašajo na ugotovljeni dan zapadlosti terjatve, v povezavi z določbami izvršilnega naslova. Le če bo našlo ustrezno pogodbeno pravilo (ki izključuje uporabo dispozitivnega pravila OZ - prim. 14. člen, smiselna uporaba drugega odstavka 25. člena in prvega odstavka 28. člena), po katerem začne izjava o uresničitvi odpoklicne pravice učinkovati že, ko upnik izjavo volje o uresničitvi te pravice pošlje priporočeno po pošti (prim. peti odstavek 20.a člena ZIZ), bo lahko zavrnilo ugovorno trditev o uporabi prejemne teorije, pri čemer pa bo moralo ugotoviti, katerega dne je bila izjava odposlana dolžnikoma (priloga A8 v spisu). Opredeliti se bo treba tudi do ugovornih trditev glede začetka teka zakonskih zamudnih obresti od glavnice, glede na to, da je bila izvršba dovoljena za izterjavo zakonskih zamudnih obresti od zapadle glavnice v znesku 115,919,78 EUR od 8. 1. 2016 dalje, to je od naslednjega dne od datuma obvestila o odstopu od pogodbe (A8 v spisu).

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za nov sklep o ugovoru (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbah zoper sklep z dne 19. 4. 2017

12. S tem sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor po izteku roka, vložen 12. 12. 2016 (I. točka izreka), sklenilo, da se izvršba na strani upnika nadaljuje z novim upnikom C. (II. točka izreka), dovolilo nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom (III. točka izreka), dolžnikoma naložilo upniku nerazdelno povrniti nadaljnje izvršilne stroške 138,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka) ter sklenilo, da dolžnika sama nosita stroške ugovornega postopka (V. točka izreka).

13. Dolžnika sta se zoper sklep s skupno vlogo pravočasno po pooblaščencu pritožila. Sklep izpodbijata v celoti in predlagata njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve v nov postopek. Odločitev o stroških naj se pridrži za končno odločbo.

14. Upnik je na pritožbi odgovoril in predlaga njuno zavrnitev ter priglaša stroške odgovora.

15. Višje sodišče najprej pojasnjuje, da je pritožba pravno sredstvo le zoper odločitev v I., II. in V. točki izreka sklepa, medtem ko je pravno sredstvo zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom in o stroških predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom (III. in IV. točka izreka) predmet ugovora, o katerem je pristojno za odločanje sodišče prve stopnje.

16. Pritožbi nista utemeljeni.

17. Dolžnika izpodbijata odločitev o zavrnitvi ugovora po izteku roka s trditvijo, da sta "obvestilo upnika z dne 15.09.2016" priložila ugovoru in je zato odločitev o neobrazloženosti nepravilna. Višje sodišče, enako kot sodišče prve stopnje, v spisu tega obvestila ni našlo, vendar to ni edini razlog za presojo ugovora po izteku roka kot neutemeljenega. Odločilno je, da dolžnika v ugovoru nista navedla nobenega pravno relevantnega dejstva, ki bi pomenilo ugovorni razlog v skladu s prvim odstavkom 56. člena ZIZ. V skladu s to določbo namreč lahko dolžnik vloži po pravnomočnosti sklepa o izvršbi in vse do konca izvršilnega postopka ugovor, ki temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, in je nastopilo po izvršljivosti odločbe oziroma po sklenitvi poravnave. Sprememba upnika na samo terjatev ne vpliva in zato dejstvo, da sta bila obveščena o prenosu terjatve na tretjo osebo (z dopisom z dne 15. 9. 2016), ni pravno relevantno. Prenos terjatve na tretjo osebo ne povzroči njenega prenehanja, je lahko le podlaga za vstop novega upnika v ta postopek, lahko pa se ta postopek nadaljuje tudi v korist prvotnega upnika in se položaj dolžnikov s tem ne spreminja.

18. Dolžnika neutemeljeno uveljavljata, da glede na vsebino pogodbe o potrditvi odstopa z dne 14. 7. 2016, ne gre za pogodbo o odstopu terjatve oziroma cesijsko pogodbo, iz katere bi bilo mogoče razbrati dejstvo prehoda terjatve z B. na novega upnika.

19. V danem primeru je sodišče prve stopnje ugotovilo, da iz predložene notarsko overjene Pogodbe o potrditvi odstopa z dne 14. 7. 2016 izhaja, da je prvotni upnik novemu upniku odstopil terjatev, ki se izterjuje v tej zadevi, novi upnik pa jo je prevzel. Zato je novi upnik dokazal, da je terjatev, ki se v tem izvršilnem postopku izterjuje, prešla nanj, sodišče pa je dopustilo spremembo upnika.

20. Pravno podlago za dopustitev vstopa novega upnika v izvršbo namesto prvotnega upnika predstavlja tretji odstavek 24. člena ZIZ, ki določa, da novi upnik vstopi v izvršbo namesto prvotnega, če z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. Citirana določba predstavlja dokazno pravilo - prehoda terjatve novi upnik ne more dokazati s katerimkoli dokaznim sredstvom, temveč le z javno ali po zakonu overjeno listino.² Takšna strogost je v zakonu določena zato, ker dovolitev spremembe stranke v izvršilnem postopku predstavlja odstop od načela stroge formalne legalitete, po katerem je med drugim izvršilni postopek možno voditi le v korist stranke in zoper stranko, ki sta navedeni v izvršilnem naslovu. Izvršilno sodišče je namreč zaradi načela stroge formalne legalitete vezano tudi na domnevo o legitimaciji strank, ki so označene v izvršilnem naslovu. Na podlagi tega načela se torej praviloma ugotavlja procesna in stvarna legitimacija strank, določbe 24. člena ZIZ o prehodu terjatve ali obveznosti pa urejajo dopustitev prehoda legitimacije na osebe, ki kot upniki ali dolžniki niso označeni že v izvršilnem naslovu (primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 315/2012).

21. Sklep o dopustitvi vstopa novega upnika v postopek dolžnika izpodbijata iz razloga, ker upnik ni predložil prvotne pogodbe o odstopu terjatve, temveč pogodbo, ki omenjeni odstop potrjuje. Vendar pa citirana določila ne zahtevajo predložitve listine o samem prehodu, prenosu ali odstopu terjatve, temveč predložitev listine, ki dokazuje, da je bila terjatev prenesena oziroma je prešla na novega upnika. Že ob upoštevanju jezikovne razlage citiranega določila se pritožbene navedbe izkažejo za neutemeljene.

22. Predložena pogodba citiranim zahtevam povsem zadosti - v njej sta navedena novi upnik ter prvotni upnik po izvršilnem naslovu, jasno pa je razvidno tudi, da se potrjuje prenos terjatve do dolžnika A. A. (glavni dolžnik po izvršilnem naslovu, medtem ko ima drugi dolžnik položaj zastavitelja), tako da so terjatev in povezane stranske pravice odstopljene in prenesene na novega imetnika. Določno, s številko kreditne pogodbe in opravilno številko te izvršilne zadeve, je označena tudi terjatev, ki je bila predmet prenosa. Pogodba je podpisana s strani pooblaščencev pogodbenih strank, priloženo pa je tudi potrdilo notarja X. X. št. OV 3886/2016 o lastnoročnem podpisu listine. Ker je po prevladujoči sodni praksi pojem "po zakonu overjena zasebna listina" treba razlagati tako, kot to jasneje določa ZPP v 2. točki prvega odstavka 431. člena, to je kot listino, na kateri je po zakonu (64. člen Zakona o notariatu) overjen podpis zavezanca (v obravnavanem primeru odstopnika terjatve, prim. sklep VSL opr. št. III Cp 3151/2005), predložena pogodba predstavlja ustrezno po zakonu overjeno listino (kvalificirano listino), s katero je novi upnik dokazal, da je bila terjatev prenesena nanj. Opisano kaže, da dejansko stanje v obravnavanem primeru ni takšno, kot je bilo v zadevi Višjega sodišča v Kopru II Cp 459/2005, na katero se sklicujeta pritožnika.

23. OZ v prvem odstavku 419. člena določa, da za prenos terjatve ni potrebna dolžnikova privolitev, odstopnik ga mora le obvestiti o odstopu (naznanitev ali denunciacija). Posledica naznanitve je primarno v tem, da postane odstop terjatve znan tudi dolžniku, od trenutka, ko je dolžnik z njim seznanjen, pa ta lahko veljavno izpolni svojo obveznost le novemu upniku.³ Stranki prenosa terjatve tako dolžniku nista dolžni predložiti tudi same pogodbe o prenosu terjatve, zato novi upnik tudi ob vložitvi predloga za vstop v postopek ni dolžan predložiti same pogodbe, če razpolaga z drugim ustreznim dokazilom.

24. Skladno s tretjim odstavkom 422. člena OZ mora odstopnik izdati prevzemniku na njegovo zahtevo overjeno potrdilo o odstopu, glede katerega teorija⁴ navaja, da gre za listino, s katero odstopnik potrjuje, da je bila terjatev odstopljena, z njo pa je odstopniku omogočena legitimacija - izdaja overjene listine je še posebej pomembna, če gre za terjatev, ki je priznana s pravnomočno sodbo (izvršilnim naslovom, kar je tudi neposredno izvršljiv notarski zapis), saj je pravno nasledstvo v izvršilnem postopku mogoče dokazovati na ta način. Listina, na katero je novi upnik oprl predlog za vstop v postopek, lahko predstavlja prav overjeno potrdilo o odstopu ter je tudi iz tega razloga primerna za dokazovanje prehoda terjatve na novega upnika.

25. Ker je predmet terjatve, ki se prenaša, dolžnikova zaveza, bi se sicer pod določenimi pogoji (narava terjatve, pravno zavarovan interes) prenosu terjatve lahko uprl (z uveljavljanjem ugovornega razloga iz 12. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ), vendar pa bi za uveljavitev te svoje pravice lahko zahteval predložitev same pogodbe o prenosu terjatve le, če bi z zatrjevanjem ustreznih pravno pomembnih dejstev in predlaganjem dokazov za trditve uspel izkazati pravni interes za to. V konkretnem primeru pa dolžnikoma to ni uspelo. Narava terjatve je dolžnikoma poznana, izpolnitev obveznosti novemu upniku v izvršilnem postopku pa bi povzročila prenehanje terjatve (neprenehanje terjatve je edini razlog, ki sta ga navedla pritožnika). Dolžnikoma pravica do izjave glede na navedeno ni bila kršena.

26. Pritožbi tako nista utemeljeni, višje sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato ju je zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 356. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

27. Dolžnika s pritožbama nista uspela, stroškov pritožb pa jima upnik tudi ni neutemeljeno povzročil, zato sama krijeta svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in šesti odstavek 38. člena ZIZ). Upnik pa sam krije stroške odgovora na pritožbi, saj le ta, glede na vsebino sklepa in vsebino pritožbe, ni bil potreben in zato sto tudi stroški nastali po nepotrebnem (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in peti odstavek 38. člena ZIZ).

-------------------------------
¹ Prim. Nina Plavšak, Neposredna izvršljivost notarskega zapisa, Podjetje in delo - 2012, številka 8, točka 2.2.3.
² Takšno listino v teoriji zaradi prebijanja načela stroge formalne legalitete poimenujejo tudi "dopolnilni izvršilni naslov", glej: S. Triva v: S. Triva, V. Belajec, M. Dika, Sudsko izvršno pravo, Informator, Zagreb 1984, str. 110 in M. Dika, Građansko ovršno pravo, I. knjiga, Opće građansko ovršno pravo, str. 112.
³ M. Juhart v: Obligacijski zakonik (OZ) (splošni del) s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2003, str. 584 in 585.
⁴ Ravno tam, str. 593.

Datum zadnje spremembe:

27.11.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sklep I Ip 448/2023
• VSK Sklep I Ip 480/2017
• VSL Sklep I Ip 848/2019