VSL Sodba IV Cp 2058/2017

Jedro

Pritožba ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je na strani preživninskega zavezanca (tožnika) prišlo do bistveno spremenjenih okoliščin zaradi njegove bolezni, zaradi katerih se je obseg njegovih preživninskih potreb bistveno povečal, zato je treba znova ugotoviti potrebe preživninskega upravičenca in zavezanca, ob upoštevanju zmožnosti zavezanca.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni tako, da se znesek 136,24 EUR nadomesti z zneskom 116,24 EUR, znesek 45,16 EUR se nadomesti z zneskom 49,63 EUR in znesek 200,00 EUR z zneskom 220,00 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, da tožnik od vložitve tožbe ni več dolžan plačevati toženki preživninske obveznosti, kot je bila določena s sodbo Temeljnega sodišča v Trbovljah P 7/93 z dne 23. 2. 1993, ki je bila na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Trbovljah P 114/99 z dne 30. 3. 2000 zvišana, tako, da je na podlagi kasnejših uskladitev preživnin na dan vložitve tožbe znašala 328,68 EUR mesečno (točka I). Sodišče prve stopnje je delno ugodilo podrednemu tožbenemu zahtevku in mesečno preživninsko obveznost tožnika v višini 336,24 EUR za čas od 25. 5. 2015 dalje znižalo za 136,24 EUR, tako da je tožnik za preživljanje toženke dolžan plačati za obdobje od 25. 5. 2015 do 31. 5. 2015 45,16 EUR in od 1. 6. 2015 dalje 200,00 EUR mesečne preživnine do vsakega 20. dne v mesecu za tekoči mesec, na osebni račun toženke in to v zneskih, določenih s to sodbo, do prve uskladitve preživnin z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, odtlej dalje pa v revaloriziranem znesku, določenem po vsakokratnem obvestilu o uskladitvi preživnine CSD. Kar je tožnik zahteval več ali drugače je sodišče prve stopnje zavrnilo (točka II). Odločilo je še, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka (točka III).

2. Toženka vlaga pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da ima tožnik 300,00 EUR dodatnih stroškov za prehrano zaradi svojega posebnega zdravstvenega stanja. Izvedenec je ocenil, da je dnevni strošek njegove celotne prehrane vključno z dopolnili 7,00 do 8,00 EUR, kar je 225,00 EUR mesečno, v to prehrano pa je vključena tudi pijača. Sodišče je zato tožniku zmotno priznalo mesečni strošek za nakup pijače D. v višini 30,00 EUR, ni pa tudi upoštevalo, da del stroškov prehranskih dopolnil krije ZZZS. Sodišče je ugotovilo, da ima tožnik stroške z nakupom zdravil v višini 30,00 EUR mesečno, čeprav tega izdatka tožnik ni dokazal. Zdravljenje tožnika je končano, zato teh stroškov z zdravili nima več. Iz tožnikovih navedb ni razvidno, da bi imel težave z zastojem odvajanja blata ali zaradi driske, zato strošek za zdravilo L. ni potreben. Sodišče je tožniku priznalo stroške telefona v višini 50,00 EUR mesečno. Tožnik v tožbi ni navajal, da je strošek telefona spremenjena okoliščina, da sedaj porabi za stroške telefona več, kot v času, ko je bila določena preživnina, zato te okoliščine sodišče ne bi smelo upoštevati. Tožnik je upokojenec in bi lahko sklenil cenejši paket za ceno 20,00 EUR mesečno. Menjava oblačil in obutve ni spremenjena okoliščina, zato jo sodišče ne bi smelo upoštevati. Najem vozila za tožnikovo življenje ni nujno potrebno, zato tudi ta strošek v zvezi z plačilom leasing obrokov ni potreben. Tožnik bi lahko kupil starejše vozilo. Tožnik bi se lahko vozil na obsevanja oziroma kemoterapijo v L. tudi na način, da bi si organiziral prevoz s strani zdravstvene službe. Sodišče je tožniku priznalo 20,00 EUR za stroške bencina. Ugotovilo je, da del tega stroška odpade na zunajzakonsko partnerico, v razlogih pa je v nadaljevanju navedlo, da je upoštevalo, da ima tožnik stroške bencina v višini 20,00 EUR in ne 10,00 EUR. Sodišče bi lahko strošek očal z dioptrijo upoštevalo le v mesecu nabave, ne pa za obdobje treh let v višini 10,00 EUR mesečno. Nepravilno so upoštevani tudi stroški za stanovanje. Sodišče ni upoštevalo, da toženka živi na pragu revščine in da brez preživnine, kot je bila določena ne more preživeti.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Sodišče lahko na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena, ali če je upravičenec storil kaznivo dejanje zoper zavezanca, otroka ali starša zavezanca (82.č člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih; v nadaljevanju ZZZDR). Takoj ko sodišče ugotovi, da obstajajo spremenjene okoliščine, ki morajo biti bistvene, se na novo določi preživninska obveznost zavezanca, preživnina pa se določi glede na novo ugotovljene potrebe upravičenca in zavezanca, ob upoštevanju zmožnosti zavezanca (primerjaj z 82.a členom ZZZDR). Pritožba ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je na strani preživninskega zavezanca (tožnika) prišlo do bistveno spremenjenih okoliščin zaradi njegove bolezni, zaradi katerih se je obseg njegovih preživninskih potreb bistveno povečal, zato je treba znova ugotoviti potrebe preživninskega upravičenca in zavezanca, ob upoštevanju zmožnosti zavezanca.

5. Sodišče je pravilno na podlagi izvedenskega mnenja ugotovilo, da ima tožnik 300,00 EUR stroškov za posebno prehrano zaradi svojega zdravstvenega stanja. Izvedenec je prehranska dopolnila stroškovno ocenil v višini 7,00 do 8,00 EUR dnevno, ta vrednostna ocena pa že upošteva delno kritje stroškov s strani zdravstvenega zavarovanja. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno upoštevalo, da ima tožnik dnevne stroške z nakupom pijače D., zato mu je iz tega naslova utemeljeno priznalo mesečni strošek v višini 30,00 EUR. Utemeljeno so mu bili priznani tudi stroški za nakup zdravil v višini 30,00 EUR mesečno. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da je bil tožnik 2014 operiran na želodcu, ker so ugotovili, da ima maligni - rakasti tumor želodca, zato mu je bil odstranjen zelo velik del želodca (ostal mu je zelo majhen del želodca - cca 20%), zato ni nobenega dvoma, da tožnik potrebuje zdravila in posebno prehrano, da ohranja stabilno zdravstveno stanje. Izvedenec tudi pojasnjuje, da se mora tožnik držati posebnih prehranskih navodil, da bolnike takšen način prehranjevanja lahko zelo napenja, poudarja pa tudi, da je po obsevanju sluznica lahko poškodovana, zato so težave lahko hujše. Sodišče je tudi pravilno dodatno priznalo tožniku za prehrano 100,00 EUR mesečno.

6. Stanovanjski stroški so bili priznani v primerni višini (91,00 EUR) mesečno, prav tako strošek leasing avtomobila v višini 120,00 EUR. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe zapisalo, da je mesečni strošek bencina 20,00 EUR, da ta strošek krijeta tožnik in njegova zunajzakonska partnerica, v nadaljevanju pa protislovno zapisalo, da je strošek bencina, ki odpade na tožnika 20,00 EUR. Kljub tej protislovnosti je pritožbeno prepričano, da tožniku nastajajo mesečno stroški nakupa bencina v višini 20,00 EUR, že zaradi prevozov na zdravniške preglede, ne da bi se upoštevali tudi prevozi povezani z zdravljenjem v L. (kemoterapija). Tudi plačilo leasing obrokov za nov avto je v okviru tožnikovih pridobitnih sposobnosti. Mesečni strošek za oblačila in obutev je priznan v primerni višini (40,00 EUR), še posebej, če se upošteva, da je tožnik zaradi zdravstvenih težav izgubil precej telesne teže, nobenega dvoma pa tudi ni, da je upravičen do nakupa očal na vsake tri leta, kar predstavlja na mesečnem nivoju strošek v višini 10,00 EUR.

7. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo številnih stroškov tožnika, ker je ocenilo, da niso v okviru finančnih zmožnosti tožnika, kot npr. nakup dnevnega časopisa, posebno mesečno premijo za dodatno zavarovanje, hkrati pa tožniku tudi po višini ni priznalo vseh stroškov, ki jih je zatrjeval in dokazoval z listinami (npr. stroški zdravil, obleke in obutve). Pritožbeno sodišče pa ocenjuje, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno priznalo tožniku mesečne stroške telefona v višini 50,00 EUR, saj je ta strošek po mnenju pritožbenega sodišča previsok in je lahko največ 30,00 EUR, ker bi tožnik kot upokojenec lahko kupil cenejši paket telefonskih storitev.

8. Mesečni stroški preživljanja tožnika so zato 738,00 EUR in ne 758,49 EUR, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje, zato je pritožbeno sodišče določilo mesečno preživninsko obveznost tožnika v višini 220,00 EUR. Pri tem je upoštevalo, da tožnik prejema pokojnino v višini 965,00 EUR, da ima njegova zunajzakonska partnerka pokojnino v višini 370,00 EUR ter da toženka prejema poleg preživnine, ki jo plačuje (oziroma jo bo plačeval po tej sodbi) tožnik, še socialno pomoč v višini 137,04 EUR. Upoštevalo je tudi; da je toženka invalid III. kategorije, da od leta 1974 ni našla zaposlitve, da je prijavljena na zavodu za zaposlovanje, da ima (le) devet let in pol delovne dobe, da je stara 66 let, da ima številne bolezenske težave, zaradi katerih ne more pridobivati zaslužka in da prejema preživnino od tožnika od leta 1993. Pritožbeno sodišče glede na vse navedene okoliščine ugotavlja, da bi višja preživninska obveznost ogrozila tožnikovo preživljanje, zato ni zakonske podlage, da bi se tožniku določila višja preživninska obveznost, kot jo je določilo pritožbeno sodišče.

9. Pritožbeni razlogi so delno utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo in sodbo v tem delu spremenilo tako, da je preživninsko obveznost tožnika zvišalo, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

10. Toženka je s pritožbo uspela v sorazmerno majhnem delu, saj je v pritožbenem predlogu vztrajala, da se tožniku naloži preživninska obveznost, kot je bila določena pred vložitvijo tožbe, zato je pritožbeno sodišče glede na celotni uspeh v postopku ocenilo, da morata pravdni stranki kriti vsaka svoje stroške postopka pred sodiščem prve in druge stopnje.

Datum zadnje spremembe:

27.11.2017

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep III Cp 55/2023
• VSM Sklep III Cp 572/2023
• VSL Sodba IV Cp 1952/2017