VSL Sodba I Cp 1531/2017
Sodišče: | Višje sodišče v Ljubljani |
---|---|
Oddelek: | Civilni oddelek |
ECLI: | ECLI:SI:VSLJ:2017:I.CP.1531.2017 |
Evidenčna številka: | VSL00003559 |
Datum odločbe: | 28.09.2017 |
Senat, sodnik posameznik: | Irena Veter |
Področje: | ZAVAROVALNO PRAVO |
Institut: | zavarovalna pogodba - plačilo zavarovalne premije |
Jedro
Pravdni stranki sta sklenili zavarovalno pogodbo za dolgoročno premoženjsko zavarovanje, sklenjeno za obdobje desetih let, pri katerem vsako leto zapade v plačilo nova zavarovalna premija za naslednje zavarovalno leto; tožena stranka je poravnala le prvo zavarovalno premijo ob sklenitvi pogodbe, ostalih pa ob zapadlosti ni poravnala, na njeno željo ji je tožeča stranka omogočila plačilo na obroke; toženka je zgolj trdila, ni pa dokazala, da je pogodbo podpisal zanjo njen sin, ne pa sama; tožeča stranka je svoje obveznosti iz zavarovalne pogodbe izpolnila; toženka ni podala veljavne izjave o odstopu od zavarovalne pogodbe. Na podlagi teh ugotovitev je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo (921. člen OZ), ko je toženki naložilo, da je na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe dolžna tožeči stranki poravnati zapadle zneske zavarovalne premije.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi razsodilo, da ostane v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 37958/2016 z dne 19. 4. 2016, na podlagi katerega mora tožena stranka tožeči stranki plačati 608,57 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 4. 2016 do plačila in 44,00 EUR stroškov izvršilnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 5. 2016 do plačila. Toženi stranki je naložilo, da mora tožeči stranki povrniti še 64,50 EUR stroškov pravdnega postopka, v primeru zamude prav tako z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
2. Tožena stranka v pritožbi zoper sodbo navaja, da ni nikogar prosila, niti pooblastila, da sklene namesto nje zavarovanje in tudi ni podpisala zavarovalne police. Z agentom ni imela nikakršnega stika. Predlaga, da sodišče opravi zaslišanje nje, sina in agenta, da se ugotovi, kje, kako, s kom in za kakšno obdobje je bil dogovor sklenjen.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Zoper sodbo, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti (kadar se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR), se sme pritožba vložiti samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).
5. Pritožbeno sodišče je vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, ki je ugotovilo sledeče: pravdni stranki sta sklenili zavarovalno pogodbo za dolgoročno premoženjsko zavarovanje, sklenjeno za obdobje desetih let, pri katerem vsako leto zapade v plačilo nova zavarovalna premija za naslednje zavarovalno leto; tožena stranka je poravnala le prvo zavarovalno premijo ob sklenitvi pogodbe, ostalih pa ob zapadlosti ni poravnala, na njeno željo ji je tožeča stranka omogočila plačilo na obroke; toženka je zgolj trdila, ni pa dokazala, da je pogodbo podpisal zanjo njen sin, ne pa sama; tožeča stranka je svoje obveznosti iz zavarovalne pogodbe izpolnila; toženka ni podala veljavne izjave o odstopu od zavarovalne pogodbe.
6. Sodišče prve stopnje je zavrnilo smiselno uveljavljan toženkin ugovor, da ni dolžna plačati zavarovalne premije, ker je zavarovalno pogodbo podpisal njen sin, ne pa sama. Ugotovilo je, da toženka tega ni dokazala oziroma da tudi ni relevantno, v kolikor je premijo zanjo plačal njen sin. V pritožbi ponavlja, da ni podpisala zavarovalne pogodbe, poleg tega pa še trdi, da ni nikogar pooblastila za sklenitev zavarovanja namesto nje ter da ni imela nikakršnega stika z zavarovalnim agentom. Navedeno pomeni uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar ni dopusten pritožbeni razlog. Prvostopenjsko sodišče je na podlagi zgoraj povzetih ugotovitev pravilno uporabilo materialno pravo (921. člen Obligacijskega zakonika), ko je toženki naložilo, da je na podlagi sklenjene zavarovalne pogodbe dolžna tožeči stranki poravnati zapadle zneske zavarovalne premije.
7. Ker pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso podani pritožbeni razlogi, niti tisti, na katere mora paziti po uradno dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je zavrnilo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 27.11.2017