<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL Sklep II Cp 582/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2017:II.CP.582.2017
Evidenčna številka:VSL00003526
Datum odločbe:30.08.2017
Senat, sodnik posameznik:mag. Nataša Ložina (preds.), Karmen Ceranja (poroč.), Majda Lušina
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
Institut:spor med dedičem in tretjo osebo - prekinitev zapuščinskega postopka - darilo tretjim osebam - obračunska vrednost zapuščine

Jedro

Po enotni in ustaljeni sodni praksi se v primeru, če gre za spor med dedičem in tretjo osebo, ki ni stranka zapuščinskega postopka oziroma zapustnikov dedič (za kar gre v obravnavanem primeru), zapuščinski postopek ne prekine. Prizadeti dedič lahko uveljavlja svoj zahtevek zoper tretjo osebo v pravdi, ne glede na zapuščinski postopek.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep z dne 19. 12. 2016 se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožbi zoper sklep z dne 12. 9. 2016 se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 12. 9. 2016 zapuščinski postopek prekinilo.

2. Proti navedenemu sklepu sta dediča J. Š. in R. Š. vložila pritožbo in predlog za izdajo dopolnilnega sklepa. Navajata, da 213. člen Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) določa, da mora sodišče v primeru prekinitve zapuščinskega postopka določiti rok, v katerem je treba sprožiti pravdo ter da traja prekinitev postopka, dokler ni pravda končana. Sodišče je v izrek vključilo le odločitev o prekinitvi postopka, ne pa tudi roka za vložitev tožbe in opozorila, da se bo v nasprotnem primeru zapuščinski postopek nadaljeval. Skladno s sodno prakso le izrek sodne odločbe proizvaja pravne učinke oziroma lahko postane pravnomočen in je le zoper njega možno vložiti pritožbo. Opozorilo iz 213. člena ZD je podano le v obrazložitvi, ne pa tudi v izreku, zato je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v povezavi s 163. členom ZD. Primarno sta predlagala izdajo ustreznega dopolnilnega sklepa, podrejeno pa, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. S sklepom z dne 19. 12. 2016 je sodišče prve stopnje predlog za izdajo dopolnilnega sklepa zavrnilo. Navedlo je, da v konkretnem primeru ne gre za spor med dediči, ampak za spor s tretjo osebo Ž. Š., ki ne pride v poštev kot zakoniti dedič v tem postopku. V takih primerih pa ZD prekinitve postopka ne predvideva. Zato sodišče tudi ni določilo roka za vložitev tožbe.

4. Proti navedenemu sklepu sta se pravočasno pritožila J. Š. in R. Š., ki sodišču prve stopnje očitata, da je sklep nesmiseln in v vsebinskem nasprotju s sklepom o prekinitvi. Ni namreč jasno, zakaj je naslovno sodišče v obrazložitvi sklepa o prekinitvi nujna dediča M. Š. in T. Š. P. zaradi spora napotilo na pravdo, v sklepu pa navedlo, da spora, v primeru katerega ZD predvideva prekinitev postopka, sploh ni.

O pritožbi zoper sklep z dne 19. 12. 2016

5. V obravnavani zapuščinski zadevi po dne 11. 1. 2016 umrli A. Š. je bilo ugotovljeno, da je zapustnica sestavila oporoko, s katero je kot dediča vsega njenega premoženja določila njenega vdovca J. Š. Kot zakoniti dediči po zapustnici pridejo v poštev za dedovanje vdovec J. Š., sin R. Š. in njena vnuka po pokojnem sinu A. Š., M. Š. in T. Š. P. Zakonita dediča I. Š. in T. Š. P. sta uveljavljala nujni delež po zapustnici. Trdila sta, da je treba pri izračunu obračunske vrednosti zapuščine upoštevati tudi nepremičnine, ki jih je zapustnica z darilno pogodbo z dne 3. 5. 2014 prenesla na vnuka Ž. Š. (sina R. Š.).

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da gre za darilo, ki drugi osebi, ki ni zakoniti dedič, ni bilo dano v zadnjem letu zapustničinega življenja (primerjaj peti odstavek 28. člena ZD) in se kljub temu odločilo prekine zapuščinski postopek. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da se je za prekinitev odločilo zato, ker sta pritožnika (nujna dediča) trdila, da bosta darilno pogodbo izpodbijala zaradi napak volje (zapustnica naj ne bi bila sposobna razpolagati s svojim premoženjem) in nemoralnosti (sklenjena naj bi bil z izključnim namenom izigrati nujna dediča). Sodišče je v razlogih še navedlo, da bi v primeru uspeha s tožbo moralo pri obračunski vrednosti upoštevati tudi to premoženje.

7. Pritožnika sta predlagala izdajo dopolnilnega sklepa, s katerim naj bi se nujnima dedičema v izreku (in ne samo v obrazložitvi) določil rok za vložitev tožbe in zapisalo opozorilo iz četrtega odstavka 213. člena ZD. Sodišče prve stopnje je predlog zavrnilo z obrazložitvijo, da v primeru kot je obravnavan, ZD prekinitve postopka ne predvideva in da sodišče zato ni določilo roka za vložitev tožbe v izreku sklepa, da pa je prekinitev smotrna, ker bi bilo treba v primeru, da bosta nujna dediča v pravdi uspela, obračunsko vrednost zapuščine ter velikost njunih nujnih deležev izračunavati dvakrat.

8. Po enotni in ustaljeni sodni praksi se v primeru, če gre za spor med dedičem in tretjo osebo, ki ni stranka zapuščinskega postopka oziroma zapustnikov dedič (za kar gre v obravnavanem primeru), zapuščinski postopek ne prekine1. Prizadeti dedič lahko uveljavlja svoj zahtevek zoper tretjo osebo v pravdi, ne glede na zapuščinski postopek2. Ker v obravnavanem primeru prekinitve postopka ZD ne predvideva (česar se očitno zaveda tudi sodišče prve stopnje3) in je bil sklep o prekinitvi postopka izdan brez podlage, ga tudi dopolnjevati ni mogoče.

9. Pritožnika se po povedanem neutemeljeno zavzemata za to, da se izrek sklepa o prekinitvi dopolni z rokom, v katerem mora biti tožba vložena in opozorilom, da se bo v nasprotnem primeru zapuščinski postopek nadaljeval. Odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo dopolnilnega sklepa je (čeprav iz drugih razlogov, kot jih je navedlo sodišče prve stopnje) torej pravilna. Višje sodišče je zato pritožbo zoper sklep z dne 19. 12. 2016 zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

O pritožbi zoper sklep z dne 12. 9. 2016

10. Kot je bilo povedano že v 8. točki obrazložitve, v primeru spora med dedičem in tretjo osebo, ki ni dedič, ni podlage za prekinitev zapuščinskega postopka. Prekinitve postopka zaradi smotrnosti (da sodišču ne bi bilo treba dvakrat izračunavati obračunske vrednosti zapuščine in velikosti nujnih deležev) pa ne predvidevata ne ZD ne ZPP (prim. 206. člen ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Višje sodišče je zato pritožbi zoper sklep z dne 12. 9. 2016 ugodilo in ga razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

-------------------------------
1 Primerjaj na primer sklep VSL I Cp 1797/2014 z dne 3. 9. 2014, sklep VSL II Cp 366/2015 z dne 10. 3. 2015 in druge.
2 Iz podatkov spisa izhaja, da je taka tožba že vložena.
3 Primerjaj razloge sodišča prve stopnje v četrtem odstavku obrazložitve, glede katerih pritožba upravičeno ugotavlja, da so nelogični.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o dedovanju (1976) - ZD - člen 28, 28/5, 213, 213/4
Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 206

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
27.11.2017

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEyODQ0