VSL Sodba IV Cp 1568/2017

Jedro

Ker je tožnik na prestajanju zaporne kazni, je pri pridobivanju dohodkov omejen na plačo, ki jo prejema za delo, ki ga opravlja v zaporu, zato lahko plačuje le simbolično preživnino. Gre za drugačen primer, kot pri preživninskih zavezancih, ki so po lastni krivdi izgubili zaposlitev, saj se od teh preživninskih zavezancev pričakuje, ker imajo to možnost, da najdejo novo zaposlitev, da bodo lahko izpolnjevali preživninsko obveznost.

Preživninski upravičenec je otrok, ki lahko od vsakega roditelja zahteva izpolnitev preživninske obveznosti. Zato je zelo pomembno, da se določi preživninska obveznost vsakemu roditelju glede na njegove dejanske (realne) pridobitne zmožnosti, kar pomeni, da bo v primeru prestajanja zaporne kazni enega roditelja, ki nima premoženja in pridobitnih zmožnosti, imel drugi roditelj večje preživninsko breme (primerjaj s 129. členom ZZZDR). Le na ta način je mogoče zavarovati zakonske in ustavne pravice otroka, na katere opozarja pritožba.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in preživnino, ki je bila določena z odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani N 147/2004 z dne 10. 11. 2004 v višini 30.000,00 SIT in nazadnje valorizirana 22. 6. 2016 na znesek 154,35 EUR, znižalo tako, da je tožnik od 18. 10. 2016 dalje dolžan za preživljanje mladoletnega sina, rojenega ... 2004, plačevati mesečno preživnino v znesku 25,00 EUR, na TRR zakonite zastopnice, do vsakega 20. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva dospelosti vsakega posameznega obroka do plačila. Tako določeno preživnino je tožnik dolžan plačevati do prve uskladitve preživnin z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji, od tedaj dalje pa v tako določenih zneskih v skladu z obvestilom centra za socialno delo (točka I). Kar je tožnik zahteval več ali drugače je sodišče prve stopnje zavrnilo (točka II). Odločilo je še, da vsaka pravdna stranka krije svoje stroške pravdnega postopka (točka III).

2. Toženec s pritožbo izpodbija sodbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga pritožbenemu sodišču, da sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je treba vsebinska vprašanja preživninske obveznosti staršev do otrok presojati z vidika varovanja otrokove koristi¹. Tožnik je povzročil situacijo, da so zaradi prestajanja zaporne kazni začasno zmanjšane njegove preživninske zmožnosti, kar pa ne vpliva na višino njegove preživninske obveznosti. Te situacije niso povzročile objektivne od tožnika neodvisne okoliščine, ampak njegovo nedopustno ravnanje. Sodišče je ugotovilo, da so se preživninske potrebe toženca povečale, kljub temu pa je mesečno preživnino iz 154,35 EUR znižalo na 25,00 EUR. Takšna razbremenitev preživninskega zavezanca je v nasprotju z zakonsko in ustavno ureditvijo varstva mladoletnega otroka. Določena preživnina ne zadošča za kritje osnovnih življenjskih potreb otroka. V kolikor tožnik zaradi prestajanja zaporne kazni ni zmožen v celoti zagotoviti preživnine za svojega otroka, je v otrokovo korist, da po prestani kazni, poleg rednega izpolnjevanja tekočih preživninskih obveznosti, nadomesti tudi neizpolnjeni del preživninske obveznosti za celotno obdobje prestajanja zaporne kazni, ne pa da se otroku za to obdobje odvzamejo finančna sredstva. Zakonita zastopnica nima finančnih sredstev, da bi lahko preživljala sebe in toženca. Zakonita zastopnica je izgubila zaposlitev. Od 10. 5. 2017 je prijavljena na Zavodu za zaposlovanje RS in ni upravičena do denarnega nadomestila. Sodišče se ni opredelilo do izpovedbe tožnika, da bo konec leta 2017 oziroma v začetku leta 2018 pogojno izpuščen iz zapora, zato prestajanje zaporne kazni ne predstavlja trajno spremenjene okoliščine. Toženec bo v roku manj kot enega leta moral vložiti tožbo na zvišanje preživnine zaradi spremenjenih okoliščin, vendar takrat ne bo upravičen do dodatnih finančnih sredstev za obdobje, ko je bila preživnina znižana. Sodišče se tudi ni opredelilo do mesečnih potreb toženca, čeprav se je pri spremembi preživnine dolžno opredeliti do spremenjenih okoliščin preživninskega zavezanca in preživninskega upravičenca. Preživninske potrebe toženca so se zvišale in znašajo 828,00 EUR mesečno, saj je bil otrok ob določitvi preživnine star nekaj mesecev, sedaj pa je star dvanajst let. Ker tožnik ne plačuje preživnine, toženec prejema nadomestilo od Jamstvenega preživninskega sklada RS (v nadaljevanju JPSRS), ki trenutno znaša 78,00 EUR. Znižana preživnina onemogoča tožencu, da bi bil upravičen do tega nadomestila.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče lahko na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena (132. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih; v nadaljevanju ZZZDR). Pri spremembi preživnine ima postopek dve fazi. Najprej je treba ugotoviti, ali je prišlo do spremenjenih okoliščin, ki utemeljujejo spremembo višine preživnine, nato pa se znova presoja višina preživninskega prispevka, ki mora biti v sorazmerju z zmožnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami².

6. Nobenega dvoma ni, da je tako na strani preživninskega upravičenca (toženca), kot na strani preživninskega zavezanca (tožnika) prišlo do spremenjenih razmer, ki so bistvene, zato je treba znova presojati višino preživninskega prispevka glede na pridobitne zmožnosti tožnika in zakonite zastopnice ter glede na otrokove potrebe. V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnik na prestajanju osemletne zaporne kazni od leta 2013, kjer prejema mesečno plačo v višini 36,00 EUR. V postopku je bilo ugotovljeno, da tožnik nima drugih prihodkov ter da nima premičnega in nepremičnega premoženja. Med tožnikom in zakonito zastopnico teče pravdna zadeva v zvezi z ugotovitvijo skupnega premoženja, v kateri tožnik zahteva priznanje lastninske pravice na hiši, te pravice pa mu zakonita zastopnica ne priznava³. Tudi zakonita zastopnica je v izpovedbi smiselno potrdila⁴, da tožnik v času trajanja zaporne kazni nima pridobitnih zmožnosti, s katerimi bi lahko plačeval preživnino, kot je bila določena pred vložitvijo tožbe. Ker je tožnik na prestajanju zaporne kazni, je pri pridobivanju dohodkov omejen na plačo, ki jo prejema za delo, ki ga opravlja v zaporu, zato lahko plačuje le simbolično preživnino⁵. Gre za drugačen primer, kot pri preživninskih zavezancih, ki so po lastni krivdi izgubili zaposlitev, saj se od teh preživninskih zavezancev pričakuje, ker imajo to možnost, da najdejo novo zaposlitev, da bodo lahko izpolnjevali preživninsko obveznost.

7. Preživninski zavezanec si je zaradi storjenega kaznivega dejanja poslabšal premoženjsko stanje oziroma možnosti pridobivanja, kot pravilno ugotavlja pritožba, pa vendar v času prestajanja zaporne kazni ne more plačevati višje preživninske obveznosti, kot jo je določilo sodišče prve stopnje, iz že pojasnjenih razlogov. Teza pritožbe je tudi, da poslabšanja premoženjskega stanja niso povzročile objektivne od tožnika neodvisne okoliščine, ampak njegovo ravnanje. Ta okoliščina ni odločilna, glede na okoliščine konkretnega primera, kar dodatno potrjuje tudi naslednji hipotetični primer. Če bi si preživninski zavezanec poslabšal premoženjsko stanje s samopoškodbo, zaradi katere ne bi bil sposoben opravljati nobenega pridobitnega dela in če ne bi imel premoženja, bi tudi njemu sodišče lahko določilo le simbolično preživnino.

8. Ker je tožniku mogoče določiti le simbolično preživnino, sodišče prve stopnje utemeljeno ni ugotavljalo, kakšne so sicer povečane preživninske potrebe toženca⁶. Tudi če bi bile (povišane) preživninske potrebe toženca takšne, kot jih navaja zakonita zastopnica v pritožbi, preživninska obveznost tožnika ne bi bila nič višja, kot jo je določilo sodišče prve stopnje, ker višje preživninske obveznosti tožnik ne more izpolnjevati.

9. Pritožba se sklicuje na odločbi Višjega sodišča v Ljubljani, v katerih je bilo dejansko stanje drugačno. V zadevi VSL IV Cp 3231/2016 je bil preživninski zavezanec na prestajanju zaporne kazni zaradi permanentnega družinskega nasilja. Tudi v zadevi IV Cp 4110/2007 je bil preživninski zavezanec na prestajanju zaporne kazni, vendar je bil lastnik stanovanja, ki bi ga lahko oddajal in na ta način pridobival denarna sredstva za plačilo preživninske obveznosti⁷. Treba je znova pojasniti, da je preživninski upravičenec otrok, ki lahko od vsakega roditelja zahteva izpolnitev preživninske obveznosti⁸. Zato je zelo pomembno, da se določi preživninska obveznost vsakemu roditelju glede na njegove dejanske (realne) finančne zmožnosti, kar pomeni, da bo v primeru prestajanja zaporne kazni enega roditelja, ki nima premoženja in pridobitnih zmožnosti, imel drugi roditelj večje preživninsko breme (primerjaj s 129. členom ZZZDR). Le na ta način je mogoče zavarovati zakonske in ustavne pravice otroka, na katere opozarja pritožba. Res pa je, da je takšen način krivičen do roditelja, ki prevzame večji del preživninskega bremena, posebej če se izkaže, da roditelj po prestani zaporni kazni pridobi premoženje, s katerim bi lahko plačal oziroma povrnil drugemu roditelju sorazmerni del plačane preživnine, vendar ta pravni položaj ni predmet obravnave v tej pravdni zadevi.

10. Višina nadomestila preživnine JPSRS ni predpostavka, na podlagi katere bi se določala preživninska obveznost, zato se pritožbeno sodišče podrobneje do teh pritožbenih navedb ne opredeljuje⁹. Pritožbene navedbe, da bo tožnik konec leta 2017 oziroma v začetku leta 2018 po lastnih trditvah predčasno (pogojno) izpuščen iz zapora, ne vplivajo na določitev njegove preživninske obveznosti, kot jo je določilo sodišče prve stopnje.

11. Pritožba opredeljeno ne izpodbija odločitve iz razloga, ker je bila tožniku določena preživninska obveznost, ki je za 11,00 EUR nižja od njegove mesečne plače, ki jo dobiva v zaporu. Pritožbeno sodišče je zaradi varstva koristi otroka (prvi odstavek 408. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP) preizkusilo sodbo tudi v tem delu in ugotovilo, da je v korist otroka. Tožnik prejema plačo v višini 36,00 EUR mesečno, 8,00 EUR mesečno plačuje upnikom za škodo, ki jim je nastala zaradi kaznivega dejanja, zaradi katerega prestaja zaporno kazen, takšen pa je bil tudi predlog socialnega delavca, s katerim tožnik v zaporu aktivno sodeluje. Ta okoliščina pa bo zelo verjetno vplivala na pogojni odpust tožnika, kar pomeni, da bo iz tega razloga tožnik lahko predčasno izpuščen iz zapora, kar pa bo v korist otroka, ker bo v takšnem primeru tožnik lahko (prej) prevzel večje preživninsko breme do otroka, kot ga ima sedaj v času prestajanja zaporne kazni. S pogojnim odpustom se bo tudi povečal obseg stikov tožnika z otrokom. V postopku tudi ni bilo prerekano, da ima tožnik telefonske stike z otrokom, za katere porabi denarna sredstva. Iz teh razlogov sodišče prve stopnje utemeljeno ni določilo preživninske obveznosti tožniku v višini plače, ki jo mesečno prejema v zaporu.

12. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Toženec s pritožbo ni uspel, zato mora kriti svoje stroške pritožbenega postopka. S tem, ko je bila pritožba zavrnjena, je bil zavrnjen tudi njegov predlog za povrnitev pritožbenih stroškov, zato je poseben izrek v tem delu odpadel.

-------------------------------
¹ Pritožba se sklicuje na sodbo in sklep VSL IV Cp 3231/2016.
² Primerjaj s sodbo VSRS II Ips 333/2015.
³ Pritožba tudi ne izpostavlja, da obstaja spor med pravdnima strankama glede skupnega premoženja oziroma da bi toženec iz tega naslova lahko pridobil denarna sredstva za kritje preživninske obveznosti.
⁴ Glej stran 82 sodnega spisa.
⁵ Takšno je tudi (prevladujoče) stališče sodne prakse; glej npr. sodbo VSL IV Cp 992/2016 in sklep IV Cp 1945/2016; glej tudi nasprotno stališče v sodbi in sklepu IV Cp 3231/2016, v katerem pa so okoliščine drugačne, kot obravnavani primer.
⁶ Drugače bi bilo, če bi bil otrok dodeljen tretji osebi, ker bi bilo v tem primeru treba določiti višino preživninske obveznosti (obeh) roditeljev.
⁷ Primerjaj s sodbo VSL IV Cp 992/2016 (12. tč).
⁸ Npr. (polnoletni) otrok, ki ne živi pri nobenem od roditeljev.
⁹ Pojasnjuje pa, da bo višina nadomestila JPSRS v konkretnem primeru enaka znesku določene preživnine.

Datum zadnje spremembe:

27.11.2017

Podobni dokumenti:

• VSL Sodba IV Cp 390/2020
• VSL sklep IV Cp 1945/2016
• VSC Sklep Cp 325/2021