<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep Cst 568/2017

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2017:CST.568.2017
Evidenčna številka:VSL00004439
Datum odločbe:17.10.2017
Senat, sodnik posameznik:mag. Damjan Orož (preds.), Mateja Levstek (poroč.), Andreja Strmčnik Izak
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
Institut:prodaja premoženja - sklep o prodaji - pridobitev procesne legitimacije upnika - prenehanje procesne legitimacije upnika - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - izločitveni upnik - izločitvena pravica - prerekana izločitvena pravica - uveljavitev prerekane izločitvene pravice v pravdi - prenehanje izločitvene pravice - zavrženje pritožbe

Jedro

Izločitvena pravica je bila prijavljena, pritožnik je bil napoten na uveljavitev zahtevka, tožbe pa v roku ni vložil. To pomeni, da je njegova izločitvena pravica prenehala, prenehal pa je tudi njegov stvarnopravni zahtevek za priznanje lastninske pravice, pridobljene s priposestvovanjem ali na drug izviren način.

Izrek

Pritožba se zavrže.

    Obrazložitev

    1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odredilo prodajo nepremičnin in premičnin z javno dražbo z zviševanjem izklicne cene.

    2. Zoper navedeni sklep se je Javni medobčinski stanovanjski sklad ... pravočasno pritožil. Navaja, da je 28. 8. 2017 vložil lastninsko tožbo za ugotovitev lastninske pravice in predlog za izdajo sklepa o začasni odredbi. V stečajnem postopku je sicer prijavil izločitveno pravico na dveh od prodajanih nepremičnin, ki pa je upraviteljica ni priznala, podredno pa je prijavil tudi lastninsko pravico na podlagi priposestvovanja, o kateri pa se v stečajnem postopku ni odločalo oziroma ni upoštevalo. Tožbe sicer ni v roku vložil, vendar pa v skladu z 92. členom SPZ ni izgubil reivindikacijskega zahtevka. V skladu s sodno prakso stečajni postopek učinkuje zgolj na podlagi obligacijske pravice udeležencev postopka, nedvomno pa nima nikakršnih pravnih učinkov na njihove stvarne pravice.

    3. Na pritožbo je odgovorila upraviteljica. Navedla je, da je rok za vložitev tožbe po napotitvi v sklepu o preizkusu terjatev potekel 8. 6. 2017, tožba pa je bila vložena šele 28. 8. 2017. Zato je glede na 3. odstavek 330. člena ZFPPIPP prenehala ovira za prodajo premoženja v stečajnem postopku.

    4. Pritožba ni dovoljena.

    5. Upnik pridobi upravičenje opravljati procesna dejanja v glavnem postopku zaradi insolventnosti, če v tem postopku prijavi svojo terjatev v roku za prijavo terjatve (1. odstavek 57. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP). To upravičenje pa preneha (med drugim), če vse njegove terjatve prenehajo, ker je zamudil rok za izvedbo dejanj, potrebnih za njihovo uveljavitev (1. alineja 2. točke 58. člena ZFPPIPP). To velja tudi za izločitvene upnike. Izločitveni upnik, katerega izločitvena pravica je bila prerekana, mora v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo, s katero uveljavlja zahtevek iz 1. odstavka 309. člena ZFPPIPP (1. odstavek 310. člena ZFPPIPP), sicer njegova izločitvena pravica preneha (3. odstavek 310. člena ZFPPIPP).

    6. Pritožnik sam priznava, da je bil napoten na postopek za uveljavitev lastninske pravice, vendar pa tožbe ni pravočasno vložil. Pritožnik sicer navaja, da naj njegova prijava izločitvene pravice ne bi bila v celoti upoštevana, kar pa ne drži. Če je pritožnik menil, da je upraviteljica ni upoštevala, bi moral vložiti ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev (62. člen ZFPPIPP). Že iz osnovnega seznama preizkušenih terjatev je jasno razvidno, da je upraviteljica pritožnikovo prijavo upoštevala, saj je navedla, da prijavlja izločitveno pravico. ZFPPIPP podrejene prijave ne pozna, vendar pa ni mogoče s tem v zvezi upoštevati pravil Zakona o pravdnem postopku. Podrejeni zahtevek v smislu ZPP je namreč zahtevek, o katerem sodišče odloča, če spozna, da glavni zahtevek ni utemeljen. V stečajnem postopku pa sodišče o utemeljenosti zahtevka iz prijave terjatve sploh ne odloča. Izločitvena pravica je bila prijavljena, pritožnik je bil napoten na uveljavitev zahtevka, tožbe pa v roku iz 1. odstavka 310. člena ZFPPIPP ni vložil. To pa pomeni, da je njegova izločitvena pravica prenehala (3. odstavek 310. člena ZFPPIPP).

    7. Pritožnik sicer meni drugače, sklicuje se na drugačno sodno prakso, ki pa je ne navede. Višjemu sodišču je poznana odločba VSL I Cpg 958/2016, ki sicer pritrjuje pritožnikovemu stališču. Vendar pa je stališče iz te odločbe napačno. Kaj je izločitvena pravica, je določeno v 22. členu ZFPPIPP. Med drugim je izločitvena pravica pravica osebe, ki je s priposestvovanjem ali na drug izviren način pridobila lastninsko pravico na nepremičnini, pri kateri je kot lastnik vpisan insolventni dolžnik, od insolventnega dolžnika zahtevati, da prizna njeno lastninsko pravico na nepremičnini. V skladu s 1. odstavkom 310. člena v zvezi z 2. točko 1. odstavka 309. člena ZFPPIPP bi pritožnik v zakonskem roku enega meseca moral vložiti tožbo, da je na spornih nepremičninah pridobil lastninsko pravico. Ker tega ni storil, je prenehal njegov stvarnopravni zahtevek za priznanje lastninske pravice, pridobljene s priposestvovanjem ali na drug izviren način. Pritožnik tako ni pravočasno vložil tožbe za uveljavitev lastninske pravice, s tem pa je že na podlagi 3. odstavka 310. člena ZFPPIPP ta pravica prenehala, ob smiselni uporabi prve alineje 58. člena ZFPPIPP pa je v tem stečajnem postopku tudi prenehala njegova procesna legitimacija upnika. Pritožnik je namreč v tem stečajnem postopku uveljavljal le izločitveno pravico. S tem pa je prenehala tudi njegova legitimacija za vložitev pritožbe. Po 126. členu ZFPPIPP imajo namreč pravico vložiti pritožbo le stranke postopka, upravitelj in druge osebe pa le, če tako določa zakon. Za sklep o prodaji ni takega zakonskega določila. Pritožnik ne more več sodelovati v tem stečajnem postopku.

    8. Ker tako upnik nima (več) procesne legitimacije za vložitev pritožbe, je ta nedovoljena, zato jo je višje sodišče zavrglo (4. odstavek 343. člena ZPP in 1. točka 365. člena ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo v skladu s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Višje sodišče še pripominja, da je pravilno tudi stališče upraviteljice, da je zaradi prenehanja izločitvene pravice iz razloga nepravočasne vložitve tožbe za uveljavitev izločitvene pravice odpadla ovira za prodajo premoženja, ki je bilo predmet (ugasle) izločitvene pravice (2. točka 3. odstavka 330. člena ZFPPIPP).


    Zveza:

    RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
    Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 22, 58, 58/1, 58/1-2, 58/1-2(1), 126, 309, 309/1, 309/1-2, 310, 310/1, 310/3
    Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 343, 343/4

    Pridruženi dokumenti:*

    *Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
    Datum zadnje spremembe:
    21.11.2017

    Opombe:

    P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDEyNzc2