VSL Sklep II Kp 10210/2016

Jedro

Preizkus obtožnice, ki ga opravi predsednik senata po drugem odstavku 270. člena ZKP, obsega samo formalni preizkus, torej če je obtožnica sestavljena v skladu z določbo 269. člena ZKP. Presojo, ali v obtožnici opisano dejanje obsega vse zakonske znake kaznivega dejanja (materialni preizkus), pa je, ob za to določenih zakonskih pogojih, v pristojnosti izvenobravnavnega senata.

Izrek

Pritožbi okrajnega državnega tožilca se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedenim sklepom je Okrožno sodišče v Ljubljani sklenilo, da se obtožba Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani z dne 14. 3. 2016, zoper obdolženega A. A., ki mu očita storitev kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po prvem odstavku 123. člena KZ-1, zavrže.

2. Zoper sklep je pritožbo pravočasno vložil državni tožilec iz pritožbenih razlogov po 1. in 2. točki prvega odstavka 370. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Predlagal je, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep "odpravi" in odredi, da se obtožnica po določbah 273. člena ZKP vroči obdolžencu ter postopek v primeru, da so podane zakonske predpostavke, nadaljuje pred zunajobravnavnim senatom. Podredno je predlagal, naj pritožbeno sodišče odloči, da se obtožnica ne zavrže, da se sklep sodišča prve stopnje "odpravi" zaradi napačne uporabe materialnega prava in odredi, da se obtožnica po določbah 273. člena ZKP vroči obdolžencu ter postopek v primeru, da so podane zakonske predpostavke, nadaljuje pred zunajobravnavnim senatom oz. z razpisom predobravnavnega naroka in glavne obravnave.

3. Na pritožbo državnega tožilca je odgovoril obdolženec in pritožbenemu sodišču predlagal, da pritožbo državnega tožilca zavrne kot neutemeljeno.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je dne 14. 3. 2016 na Okrožno sodišče v Ljubljani vložilo zoper obdolženca neposredno obtožnico na podlagi šestega odstavka 170. člena ZKP. Iz poziva, naslovljenega na državno tožilstvo z dne 18. 3. 2016 izhaja, da je predsednik senata na podlagi drugega odstavka 270. člena ZKP opravil formalni preizkus obtožnice in ocenil, da vložena obtožnica ni sestavljena skladno z določili 269. člena ZKP, saj določeni zakonski znaki v opisu dejanja niso konkretizirani. Z navedenim pozivom je na podlagi tretjega odstavka 76. člena ZKP predsednik senata tožilstvo pozval k dopolnitvi oz. k popravi obtožnice z opozorilom, da bo obtožni akt, v kolikor tožilstvo ne bo ravnalo v skladu z navodili sodišča, zavrglo. Državni tožilec je v odgovoru na poziv navedel, da je vložena obtožnica popolna, sodišče prve stopnje pa je z izpodbijanim sklepom obtožbo tožilstva zavrglo.

6. Pritožbeno sodišče uvodoma poudarja, da je predsednik senata dolžan po uradni dolžnosti takoj po prejemu opraviti formalni preizkus obtožnice. Pri formalnem preizkusu se ugotavlja samo, ali je obtožnica sestavljena v skladu z zakonom, torej skladno z določili 269. člena ZKP, ne more pa se presojati njena pravilnost oz. utemeljenost ter logičnost tožilčeve obrazložitve. Vsebinski ali materialni preizkus, to je, ali je dejanje, ki je predmet obtožbe, kaznivo dejanje, ali je zadosti podatkov za utemeljenost suma, da ga je storil obdolženec, ali so podane okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon ali kazensko odgovornost obdolženca, sme opraviti samo zunajobravnavni senat, če obdolženec vloži zoper obtožnico ugovor ali če to zahteva predsednik senata ob pogojih iz prvega odstavka 286. člena ZKP.¹

7. Po preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb in pregledov spisovnih podatkov pritožbeno sodišče ugotavlja, da je predsednik senata po prejemu obtožnice opravil materialni preizkus le-te, kar lahko ob zakonsko določenih pogojih opravi zgolj zunajobravnavni senat, zato se pritožnik utemeljeno zavzema za razveljavitev sklepa.

8. Predsednik senata je torej pri opravi formalnega preizkusa obtožnice ocenil, da vložena obtožnica ni popolna, saj iz "konkretnega dela opisa dejanja, ki se očita obdolžencu, ne izhaja opis, ki bi ustrezal zakonskemu znaku - zmožnost za delo začasno precej zmanjšana - ter - začasno hudo in vselej v manjši meri okvarjeno njegovo zdravje - pri čemer opis poškodb ne zadostuje za konkretizacijo zakonskega znaka". S takšno presojo je predsednik senata po oceni pritožbenega sodišča dejansko opravil vsebinsko presojo obtožnice po določbi prvega odstavka 277. člena ZKP, kar utemeljeno uveljavlja pritožba, saj je presodil, da glede na tožilcev opis kaznivega dejanja, dejanje, ki je predmet obtožbe, ni kaznivo dejanje.

9. Zaradi povezanosti zahtevanih formalnih in vsebinskih pogojev obtožnice je lahko sporno, ali je neka pomanjkljivost obtožnice, zlasti ko gre za pomanjkljivosti opisa kaznivega dejanja, zgolj formalna ali tudi vsebinska. Vendar po stališču Vrhovnega sodišča presoja, da dejanje, ki je predmet obtožbe, ni kaznivo dejanje, zaradi pomanjkljivosti opisa kaznivega dejanja (ker ta ne vsebuje vseh zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja), presega formalni preizkus obtožnega akta, ki ga ureja drugi odstavek 276. člena ZKP (in smiselno enako tudi drugi odstavek 270. člena ZKP). Določbi drugega odstavka 276. člena ZKP in drugega odstavka 270. člena ZKP ne dopuščata, da se po tej poti sanirajo vsebinske napake obtožbe (tako sodba Vrhovnega sodišča RS z dne 19. 2. 2009, I Ips 231/2008, ki sicer razlaga obseg formalnega preizkusa po določbi drugega odstavka 276. člena ZKP, vendar se po mnenju pritožbenega sodišča zavzeto stališče Vrhovnega sodišča smiselno nanaša tudi na formalni preizkus obtožnice po drugem odstavku 270. člena ZKP).

10. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da je predsednik senata v obravnavanem primeru formalno presojo obtožnice širil na področje vsebinske presoje. Zato ni pravilno ravnanje sodišča prve stopnje, ki je štelo obtožnico kot formalno nepopolno in je vrnilo tožilstvu z dopisom na podlagi 76. člena ZKP, naj zatrjevane pomanjkljivosti odpravi, s tem pa mu skladno z napotili dejansko omogočilo vsebinsko popravo obtožnice, česar pa določbe ZKP, zaradi varovanja načela enakopravnosti strank v kazenskem postopku, ne dopuščajo.

11. Državni tožilec v pritožbi uveljavlja kršitev določb ZKP in sicer kršitev drugega odstavka 270. člena v zvezi s 76. členom ZKP in zatrevanjem, da ni bilo pogojev za zavrženje obtožnice s strani predsednika senata. Tožilec sicer izrecno ne zatrjuje relativne bistvene kršitve določb ZKP, ki bi vplivala na zakonitost oz. pravilnost izpodbijanega sklepa, vendar navedeni pritožbeni razlog jasno izhaja iz vsebine tožilčevih navedb v pritožbi, prav tako pa je tudi tožilec prepričljivo pojasnil vzročno zvezo med zatrjevanimi kršitvami določb ZKP in nezakonitostjo izpodbijanega sklepa.

12. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da je predsednik senata kršil določbo drugega odstavka 270. člena ZKP s tem, ko je na podlagi te določbe opravil materialni preizkus obtožnice, čeprav je do takšne presoje, ob za to določenih zakonskih pogojih, upravičen le in zgolj zunajobravnavni senat. Prav tako je predsednik senata sodišče prve stopnje kršil določbo 76. člena ZKP s tem, ko je takšno obtožnico ocenil kot pomanjkljivo in jo vrnil tožilstvu v popravo, čeprav navedena določba sodišču omogoča vrnitev v popravo zgolj formalno pomanjkljivih vlog, nikakor pa mu ne omogoča, da z uporabo navedenega člena vrne v popravo domnevno vsebinsko pomanjkljivo obtožnico, kot je to storilo v obravnavanem primeru. Navedeni kršitvi pa sta po oceni pritožbenega sodišča vsekakor vplivali na zakonitost in s tem pravilnost izpodbijanega sklepa, saj predsednik senata ni pristojen za vsebinsko presojo obtožnice, na podlagi katere bi obtožbo zavrgel.

13. Na podlagi povedanega je pritožbeno sodišče, ne da bi presojalo pritožbene navedbe, ki se nanašajo na kršitev kazenskega zakonika, ugodilo pritožbi državnega tožilca in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, da po določbah 273. člena ZKP vroči obtožnico obdolžencu.

-------------------------------
¹ Tako mag. Štefan Horvat: Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba 2004, stran 604.

Datum zadnje spremembe:

13.11.2017

Podobni dokumenti:

• VSM Sklep IV Kp 60271/2018
• VSM Sklep II Kp 48100/2015
• VSL Sklep II Kp 5615/2015